Close

26 marca, 2013

Intervju meseca marca 2013 – Vozovni preglednik – HŽ

V spletni rubriki mesečni intervju gostimo vozovnega preglednika iz Šapjan. Tale intervju je poseben, poseben zato, ker je gost naše mesečne rubrike preglednik, ki ni član našega sindikata. Prihaja iz Reke in je zaposlen na HŽ. Najprej en lep pozdrav in hvala, ker ste se odzvali našemu vabilu. Upam, da nama bo uspelo prikazat stanje v TPV (tvd). Za začetek najinega pogovora vas bom vprašal, kako sodelujete z vozovnimi pregledniki naše uprave, pregledniki SŽ VIT?

Najprej en lep pozdrav vsem sotrpinom v Sloveniji in bralcem spletne rubrike mesečni intervju. Naj povem, da sem vesel, ker ste se odločili vašim članom prikazati delo in probleme vozovnih preglednikov v drugih železniških upravah. Tudi sam verjamem v uspešno prikazovanje naših problemov in specifik pri našem delu v tem intervjuju.

Že od samega začetka delate v Šapjanah, ki je sicer mejna postaja, čeprav po samem izgledu in umestitvi tega ne kaže. Ali ste imeli kdaj težave z prihodom v službo glede na to, da je sama postaja oddaljena od Reke in tudi sama klima je drugačna?

Glede naravnih pogojev zna res biti včasih problem. Zgodi se, da v samem mestu (Reka) še prijetno toplo, ko je v Šapjanah že prava zima in obratno, v poletnih mesecih, ko je v Šapjanah prijetno »hladno« je v mestu nemogoče bivanje. Kar se tiče samega javnega prevoza je sedaj postal problem, saj železnica ne nudi več potniškega prevoza na tem delu proge. Izjema sta dva para mednarodnih vlakov, ki po voznem redu nista namenjena lokalnemu prebivalstvu. Za njih in tudi nas delavce na tej progi sta neuporabna. Zadnji neprijeten primer se je zgodil prejšnji mesec, ko je zapadlo okoli 60 cm snega in cesta ni bila splužena. Celotna nočna izmena je ostala »vklenjena« v Šapjanah do 14 ure, saj ni bil mogoč izhod na glavno cesto z osebnim avtomobilom. Vlaka pa tudi ni bilo. Potrebno je bilo preprosto čakati na cestno zimsko službo. Enake probleme imamo poleti, ko se kolona turistov vije proti morju ali nazaj v Italijo. Takrat smo primorani čakati v koloni, včasih tudi dve uri. Vaši delavci pa še več, ker čakajo prvo za prestop meje v Rupi (Jelšane), kasneje pa še na cesti proti mejnemu prehodu Pasjak (Starod). Tudi glede samih potnih stroškov nismo na vašem nivoju. A o tem morda kdaj kasneje.

Zaposleni ste v HŽ CARGO, TPV, kar bi v Sloveniji pomenilo SŽ Tovorni promet, TVD. Kako sami gledate a reorganizacijo in ali imate občutek, da ste samostojni pri svojem delu?

Res je. Pri reorganizaciji so našo službo dodeli Hž Cargu, vendar opravljamo storitve tudi za potniški promet. Za enkrat na območju Reke še ni tujih prevoznikov zato ne poznamo konkurence. Vendar so se sama dovoljenja že podelila in pričakovati je prihod RCA in kot govorijo še nekaterih. Nihče še ne ve kaj to pomeni, oziroma so previdno tiho. Moram priznati, da je med zaposlenimi čutiti nemir, ko se pogovarjamo o prihodnosti železnice. Tudi plače zamujajo. Vozovni pregledniki v enoti Reka smo se dvignili na dokaj visok nivo, moram priznati, tudi po zaslugi vaših preglednikov v Šapjanah, ki so nas marsikaj naučili in nam svetovali. Upam, da nam bodo nadrejeni in druge službe sledili in bomo lažje prebrodili to težko obdobje.

Povejte nam kaj o vašem delu, predvsem nam poskušajte dočarati delo preglednika v Šapjanah.

Samo delo, oziroma način pregledovanja je enak kot pri vas. Pozna se, da smo včasih imeli iste pravilnike. Razlika je edino v tem, da so naše evidence še vedno ročne v papirnati obliki. V tem ste daleč pred nami. Še vedno imamo veliko nepotrebne birokracije in podvajanj. Kar se tiče samih Šapjan, so poleg tega, da so mejna postaja tudi obenem mesto pregleda za naklad. Ob samem prevzemu od SŽ obenem še poskrbimo, da so vagoni brezhibni za naklad v luko in podobno. Vsekakor pomembno pregledovalno mesto na HŽ, če tudi je majhno. Upam, da odgovorni to znajo prepoznati.

Tako na SŽ kot HŽ smo občutili varčevalne ukrepe lastnika, zanima me kakšno je vaše mnenje o vlogi sindikatov danes in v prihodnosti?

Vpliv gospodarske krize se pozna pri ukrepanju države, ki išče rešitve za izhod iz krize. Seveda je najlažje privarčevati pri delavskih pravicah, oziroma delavcih, zato bodo morali sindikati strniti vrste in v skladu z zakonskimi možnostmi braniti delavske pravice. Ne gre si zatiskati oči, da je varčevanje potrebno, saj je bilo v preteklosti narejeno kar nekaj napak, ki jih bomo čutili na naši koži, oziroma v denarnici. V pogovoru z vašimi pregledniki imam občutek, da ste vi bolj čvrsto na tleh in si ne delate utvar, ter si ne mečete peska v oči. Menim tudi, da bodo morali sindikati znotraj sistema delovati bolj enotno in ne tako, kot je praksa v zadnjih letih. To velja za delovanje sindikatov na nivoju države, kot tudi z sindikate na HŽ. Vsako nepotrebno soliranje nas lahko privede do tega, da nas bodo še bolj deli in na lahek način podredili. Brez dvoma bo za sindikate naslednje obdobje ključno, mogoče tudi usodno. Tuji prevozniki čakajo na naše napake. Ne bodo nam oprostili, v to sem prepričan!

Pred kratkim je potekala sanacija postaje Šapjane. Hrvaške železnice so izpolnile obljubo in celotno elektrificirano omrežje HŽ je sedaj v isti napetosti. Rešili ste se starega enosmernega napajanja, ki ste ga prevzeli od Italijanov. Ste z delom zadovoljni?

Seveda sem zadovoljen z opravljenim delom, če gledamo celotno reško območje, ki je podedovalo enosmerno napajanje 3000 KV. Za samo železnico in državo je bil to velik finančni in logistični zalogaj. Potrebno je bilo uskladiti samo sanacijo in obenem zagotoviti nemoten pretok blaga po železnici. Lokomotive, ki smo jih podedovali, če se ne motim ste jim vi imenovali meh, mi pa žutke, so bile res pred zadnjimi izdihljaji. Lahko bi rekli, da so dihale na škrge. Moram pa priznati, sam sem pričakoval, da bo obenem potekala tudi obnova same postaje. Šapjane so namreč postale postaja izmenjave napetosti. Polovica postaje je sedaj pod izmenično napetostjo, polovica pod enosmerno napetostjo (našo 3000KV). Opravlja se obvezna izmenjava lokomotiv. Vendar se to ni zgodilo. Še vedno še kretnice obračajo ročno, postajna razsvetljava je katastrofalna. Za normalno delo, kot je pregled vagonov v mraku ne zadostuje niti minimalnim pogojem. Med tirni razmik je premajhen. Nekatere pregledovalne poti so obupne. Pričakoval sem tudi stalno premikalno skupino, ki bi zagotovila hitrejši in nemoten pretok vlakov in izmenjavo lokomotiv. Vendar se tudi to ni zgodilo. Primorani smo voziti vlake z dizel lokomotivami, da lahko opravimo premik vaše lokomotive in jo vrnemo pod enosmerno napetost. Prva tako se je zmanjšala pretočnost vlakov saj SŽ ne ponudijo vlaka dokler ni zagotovljenega premika. Zna se zgoditi, da vlak čaka v Ilirski Bistrici tudi po 4 in več ur. Tu HŽ mora postoriti še marsikaj, če želi imeti konkurenčno luko in samo mesto z okolico. Prav tako bi se morala v to vključiti tudi Slovenija in sanirati svoj del proge, saj vlaki na nekaterih odsekih vozijo tudi samo 10 km/h. Spomnil bi vas rad, da letos praznujemo 140. letnico proge Pivka – Reka in 80. letnico elektrifikacije proge. To je bila obenem tudi prva elektrificirana proga na območju bivše Jugoslavije.

Za konec najinega pogovora vas prosim za zaključno besedo.

Še enkrat se bi vam zahvalil za povabilo in vam zaželel srečo v teh težkih časih. Predvsem pa trezne glave. Upam, da bo tako nam, kot vam, uspelo dokončno razumeti, da so časi lepih služb mimo in obenem upam, da bomo zadržali dostojanstvo, ki vozovnemu pregledniku pripada. S tem mislim predvsem nato, da moramo pokazati vsem službam, da znamo marsikaj postoriti in obenem jasno dati vedeti, da tega ne bomo delali zastonj. Glede na to, da stalno sodelujem z pregledniki, ki so obenem vaši člani sindikata mislim, da ne bo problema. V kolikor tudi ostali člani čutijo isto pripadnost in delijo isto vnemo.

Hvala še enkrat in vse dobro!

zapisal: Egon Zevnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja