Intervju meseca septembra 2012 – Silvo Kuret – vozovni preglednik

V spletni rubriki mesečni intervju gostimo Silva Kureta, vozovnega preglednika TP Koper, doma iz vasi Pregarje, ki se nahajajo v osrčju Brkinov. Za začetek najinega pogovora vas bom vprašal, kaj vas je prineslo na SŽ?

Najprej en lep pozdrav vsem bralcem spletne rubrike mesečni interviju. Naj povem, da sem se na SŽ zaposlil povsem slučajno, prej sem bil namreč zaposlen v Primorju iz Ajdovščine. Rekel bi, da so me iz gradbeništva prisilile precej neurejene razmere, pa s tem ne mislim samo na slabo plačo ali kaj podobnega. Motile so me neurejene razmere, saj so bili bivalni pogoji in organizacija dela na izredno slabih temeljih. V tistem trenutku nisem razmišljal, kaj se bo zgodilo z mano, želel sem si odhoda iz firme in to se je po petih letih dela v gradbeništvu tudi zgodilo. Za železnico sem zvedel slučajno, ko so se moji znanci iz domačega kraja prijavili na razpis za premikače. Na razpis sem se prijavil tudi sam in se po končanem usposabljanju leta 1993 zaposlil na SŽ.

Že od samega začetka delate v Kopru, ki je kar oddaljen od vaše vasi. Ali ste imeli kdaj težave z prihodom v službo glede na to, da so v Brkinih kar hude zime, razdalja do delovnega mesta pa ni prav majhna?

Ne, nikdar nisem imel problemov z prihodom v službo. Ljudje iz naših krajev dobro poznamo pogoje predvsem v zimskem času in se zato tudi dobro pripravimo. Pred leti so bile zimske razmere še hujše kot danes, pa ni bilo velikih težav z prevozom. V moji karieri sem zaradi slabih vremenskih pogojev zamudil v službo samo enkrat. Ko nastopijo težave, si sokrajani med sabo pomagamo in najdemo primerno rešitev.

Zaposleni ste v OE TVD, PM Koper in zelo dobro poznate delo v Luki, ki velja iz tehničnega in geografskega vidika pregleda vagonov kot pomembno pregledovalno mesto v Sloveniji. Kakšna je specifika dela v Luki Koper?

Delo v Luki je v pravem pomenu besede specifično, saj je poleg svojega strokovnega znanja potrebna velika mera iznajdljivosti, predvsem pa je potrebno paziti na svojo varnost. V Luki vladajo drugačna pravila kot drugod, tam se v prvi vrsti vsem nekam mudi, kar je iz stališča stranke, ki išče hitro storitev v redu. Seveda je to skregano z pojmom varnosti in našim osnovnim poslanstvom, zato smo se morali prilagoditi danim razmeram. V Luki so nam pred časom povedali, da smo vozovni pregledniki na luškem območju in tam veljajo njihova pravila. Po drugi strani pa je potrebno povedati, da je do TVD čutiti veliko spoštovanje in lahko z gotovostjo povem, da je TVD v Luki na mestu, ki mu pripada.. Vagoni se brez našega soglasja ne premaknejo, odločitve vozovnih preglednikov se morajo spoštovati, saj se vsi udeleženci v transportu kljub povečani hitrosti dela zavedajo, kaj pomeni kvaliteten pregled vagonov. V preteklosti so obstajali nekakšni poizkusi, da bi se TVD umaknil iz Luke, a se je kmalu izkazalo, da to ni pametna ideja. Če bi se vagoni po naložitvi pregledovali na postajnem območju, bi hitro prišlo do prometnega zamaška. Problemi nastajajo tudi zaradi dejstva, da se delovna sila na posameznih terminalih pogosto menja, novi delavci pa nimajo potrebnega znanja oziroma prakse pri nakladanju vagonov, zato je veliko vagonov poškodovanih. Vloga, oziroma pomen TVD-ja je za lastnike vagonov odločilen, saj je potrebno za vzrok nastale škode na vagonu presojati, kdo je poškodbo naredil, oziroma kdo bo za škodo odgovoren.

Za vozovnega preglednika v Luki je verjetno zelo pomembno, da pridejo vagoni na luško območje brezhibni?

Vagoni, ki prečkajo mejo JŽI in pridejo na območje Luke morajo biti brezhibni in pripravljeni na razložitev, oziroma naklad. Vsaka drugačna možnost ima za posledico nepotrebno zadrževanje vagonov, vključno z pošiljanjem vagonov v delavnico. Takih primerov je na srečo zelo malo, saj je predhodni tehnični pregled vlakov opravljen profesionalno in prav z ciljem, da v Luki ne nastanejo nepotrebna zadrževanja. Seveda lahko nastanejo težave tudi pri dostavljanju vagonov v Luko, pa pri razkladanju vagonov in takrat ni druge izbire, kot ustrezno ukrepanje. Vsem zaposlenim delavcem TVD-ja je popolnoma jasno, da pokvarjen vagon ne sme zapustiti Kopra, zato se trudimo, da so pregledi narejeni brezhibno. Pri pregledu vagonov po naložitvi je pozornost usmerjena predvsem na naklad, ki lahko naredi v primeru nepravilne naložitve ogromno škodo. Raznovrstnost naklada v Luki zahteva dobro poznavanje karakteristik vagonov, pomembna je tudi praksa vsakega posameznika.

Tudi na SŽ d.o.o. smo občutili varčevalne ukrepe lastnika, zanima me kakšno je vaše mnenje o vlogi sindikatov v prihodnosti, saj vemo, da se pripravlja nova delovna zakonodaja, ki ni prav nič naklonjena delavskim pravicam?

Vpliv gospodarske krize se pozna pri ukrepanju države, ki išče rešitve za izhod iz krize. Seveda je najlažje privarčevati pri delavskih pravicah, oziroma delavcih, zato bodo morali sindikati strniti vrste in v skladu z zakonskimi možnostmi braniti delavske pravice. Ne gre si zatiskati oči, da je varčevanje potrebno, saj je bilo v preteklosti narejeno kar nekaj napak, ki jih bomo čutili na naši koži, oziroma v denarnici. Po mojem mnenju bodo morali sindikati znotraj sistema delovati bolj enotno in ne tako, kot je praksa v zadnjih letih. To velja za delovanje sindikatov na nivoju države, kot tudi z sindikate SŽ. Vsako nepotrebno soliranje nas lahko privede do tega, da nas bodo razdelili in na lahek način podredili. Brez dvoma bo za sindikate na SŽ naslednje obdobje ključno, mogoče tudi usodno. V sistemu odvisnih družb in drugih podsistemov lahko pride do razkola med socialnimi partnerji, kar se v principu že dogaja. To ni dober signal, saj se moč sindikatov zmanjšuje na hrbtih posameznih interesnih skupin, ki vidijo priložnost za svojo potrditev na račun drugega.

Pred kratkim je potekala sanacija delovnih prostorov v Kopru. Veliko prostovoljnega dela so opravili kar posamezni delavci TVD-ja. Ali ste zadovoljni z prenovljenimi prostori TVD-ja v Luki in TP Koper in kako bi ocenili požrtvovalnost zaposlenih pri prenovi prostorov?

Seveda sem zadovoljen z opravljenim delom, saj so delovni pogoji ključnega pomena za boljše opravljanje delovnih obveznosti. V teh prostorih praktično preživimo eno tretjino življenja. Mislim, da je bila prenova prostorov v Kopru nujna, mogoče bi jo bilo potrebno izvesti že pred nekaj leti. V vsakem primeru smo zaposleni zadovoljni z doseženim, zato bi se vsem, ki so pomagali pri prenovi iz srca zahvalil. Akcijo prenove je odlično koordiniral vodja delovišča g. Davor Rušnjak, velike zasluge, da je delodajalec odobril sredstva in da se je vse skupaj sploh začelo imata sindikalista SVPS SE Koper, saj bi brez njihovega »teženja« čakali na prenovo še kar nekaj časa. Sodelavci, ki so žrtvovali svoj prosti čas za prenovo prostorov so se imenitno izkazali, saj se je ves čas prenove čutil nekakšen ekipni duh, prav tak, kot bi moral biti v teh težkih časih. Prav pri tem projektu se izkazala velika solidarnost vseh zaposlenih.

V svojem prostem času pojete v pevski skupini Fantje izpod Karlovice, ki prepevajo predvsem ljudske in dalmatinske pesmi. V Brkinskih vaseh so pesmi povezane z vsakodnevnim in prazničnim življenjem, zato vas sprašujem ali je bila odločitev za petje ljudskih pesmi nekakšno nadaljevanje tradicije vaši krajev?

Moje prvo petje je bilo nadaljevanje družinske tradicije, s petjem sem začel tako, bolj po domače, na veselicah. Imel sem željo, da bi se enkrat poizkusil pri pravi pevski skupini in z vstopom k Hrušiškim fantom sem svojo željo izpolnil, ter pridobil potrebno pevsko znanje. Leta 2004 sem začel pri Hrušiških fantih, ki so iz sosednje vasi. Že na začetku moje pevske poti sem z pevci obiskal Avstralijo, kar je bila neverjetna izkušnja. Še sam nisem mogel verjeti, da bom lahko odpotoval z fanti na turnejo, saj sem šele začel peti. Očitno sem se v klapo dobro vklopil, zato so me takoj vzeli s seboj. Vzporedno z petjem v tej skupini se je v moji vasi formirala tudi skupina Fantov izpod Karlovice in nobenega dvoma ni bilo, da ne-bi pel tudi pri domači zasedbi. Nekaj časa sem tako prepeval pri obeh skupinah, kar je s časom postalo prenaporno. Leta 2010 sem zapustil Hrušiške fante in se popolnoma posvetil Fantom spod Karlovice. Istega leto smo na povabilo izseljencev gostovali v Kanadi in ZDA, kjer smo doživeli prelepe trenutke. Spoznal sem veliko naših zdomcev in navezal osebne stike.

Kakšna je razlika med Hrušiškimi fanti, ki so nekakšen pojem ljudskega petja in skupino Fantov izpod Karlovice?

Razlika je v tem, da Hrušiški fantje prepevajo izrecno samo ljudske pesmi in si poredkoma dovolijo na nastopih, ki so bolj sproščene narave kakšno drugačno pesem, na primer dalmatinske pesmi ali kaj podobnega. Hrušiški fantje se predstavljajo kot skupina, ki prepeva ljudsko pesem predvsem v naših krajih, širše po Sloveniji in tujini. Fantje izpod Karlovice smo skupina, ki poleg ljudskih pesmi prepevamo tudi dalmatinske in slovenske narodne pesmi. Poudarek je na ljudskih pesmih, naš repertoar pa dovoljuje večjo izbiro različnih žanrov petja, kar nas razlikuje od Hrušiških fantov.

Ali so na SŽ imeli posluh, ko ste koristili letni dopust za gostovanje v tako oddaljenih krajih?

Ko smo gostovali v tujini nisem imel problemov z pridobivanjem, oziroma koriščenjem letnega dopusta. Lahko vam povem, da je zelo malo takih družb, kot je SŽ d.o.o., ki ima posluh za te stvari, še posebej v časih, ko se je čut za solidarnost skoraj izgubil.

Ste reden udeleženec sindikalnih izletov in kot član SVPS vedno poskrbite za dobro voljo vseh prisotnih. Ali imate kakšno dobro idejo za prihodnost mogoče, kje bi lahko naredili naslednjo sindikalno srečanje?

Predlagam, da se v prihodnosti organizira sindikalni izlet-piknik v krajih iz katerih izhajamo. Mogoče v Brkinih, na Krasu, pa na Obali na kakšni domačiji. Ni potrebno, da se srečujemo vedno in samo na športnih igrah in komercialnih izletih. Tako bi se lahko še bolje spoznali.

Za konec najinega pogovora vas bom vprašal bolj za šalo, kot zares ali je res Izola glavno mesto Brkinov?

Nekoč je bila, sedaj pa mislim, da ni več. Pred tridesetimi in več leti se je ogromno Brkincev preselilo na Obalo v iskanju boljših pogojev za delo, sedaj pa so mnogi videli, da je doma vendar najlepše.
G. Silvo Kuret, hvala za pogovor.

Pogovor zapisal: Robert MÜLLNER