Close

1 oktobra, 2011

Intervju meseca oktobra 2011 – Borut Janežič – član SVPS

V mesecu Oktobru ste bili izbrani za gosta v naši rubriki intervju. Za vaš odziv se vam zahvaljujemo. Prosim vas, če predstavite vašo pot na železnici.

Najprej se zahvaljujem za povabilo oziroma da ste me izbrali za gosta v intervjuju.

Že moj dedek je bil zaposlen kot železniški delavec, ki se je nato prekvalificiral v kretnika. Delovno mesto je bilo na postaji v Kresnicah in sicer sta obstojali dve kretniški postojanki.
Njegovo delo je bilo postavljanje signalov in to ročno na kretniškem bloku, prestavljanje kretnic, po končanem premiku pa zaklepanje, drugače pa tudi skrb za mazanje vseh kretnic in raztirnikov. Na območju obeh kretniških postojank pa sta se nahajala tudi potna prehoda, zavarovana z zapornicami, katere je bilo potrebno ročno zapirati in odpirati. Ker pa je bil vešč tudi dela postajnega delavca, je večkrat tudi nadomeščal. Žal pa se je leta 1968 zgodila železniška nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil.

Moja mama se je tako že v otroštvu srečala z delom na železnici, saj se je večkrat mudila pri njem v kretniški postojanki. Znala je zapirati in odpirati zapornice, zaklepati raztirnike, tudi
signal je z očetovo pomočjo postavila. Zato ni čudno, da se je po končani srednji šoli odločila za delo na železnici. Srečevala se je z mnogimi področji, vse od prometne operative, voznega reda (za ilustracijo: vsako leto je takrat seveda na pisalni stroj prepisala mnoge odredbe v zvezi z voznim redom in celo knjižico prometno-transportnega navodila). V okviru prometne službe se je srečevala posredno tudi z mnogimi predpisi, pravilniki, poslovnimi redi, okrožnicami ter tudi s tehnično službo.

Kot mnogi, sem tudi jaz sledil »temu klicu« in pričel 20.10.1999 z delom na železnici kot pripravnik. Seveda sem se že tudi prej srečal z železnico, saj sem, če sem le lahko, obiskal mamo. Najbolj me je takrat privlačil elektronski pisalni stroj, katerega sem kot otrok tako »zmešal«, da so potrebovali kar nekaj časa, da so ga zopet pravilno nastavili. V spominu pa mi je ostalo tudi srečanje z takratnim direktorjem g. Rekar Marjanom (bil sem na nedeljski dan z mamo v službi) s katerim sem se takrat pogovarjal. Takrat seveda nisem imel pojma, kakšna funkcija je to….
Pa da se vrnem nazaj na moj začetek dela na železnici. Po opravljanjem pripravništvu sem pričel delati na delovišču Ljubljana. Opravljal sem dela pri vzdrževanju potniških vagonov – popravila mehanskih sklopov. Tukaj sem spoznal razne predpise, predvsem tiste v zvezi z vzdrževanjem in eksplotacijo. Nato sem opravljal dela na delovišču Ljubljana, kot tudi dela vodje delovne enote, ki je bil v tistem času na bolniškem staležu. Žal na teh delovnih mestih nisem imel nobenega uvajanja, saj so bile spremembe tako rekoč nenadne. Moral sem obnoviti znanja iz predpisov katera sem osvojil med pripravništvom, hkrati pa tudi na novo osvojiti predpise o izdelavi obračuna plač, izdelava turnusa….Pri tem mi je bil v veliko pomoč sodelavec Sabadin Mešić, ki je ta dela opravljal že kar nekaj časa pred menoj. Od njega sem se tako veliko naučil.
V letu 2005 sem pričel z delom v takratni Sekciji za TVD. Tukaj je bilo najtežje, saj je bilo delo bilo zelo raznoliko, zajemalo je celotno področje SŽ-ja, hkrati pa je vključeno v to tako poznavanje predpisov glede tehničnih določil, kot tudi kadrovskih zadev ter specifiko na pregledovalnih mestih katera so locirana na tujih področjih. Zaradi različnih procesov na posameznih pregledovalnih mestih, je potrebno poznavanje le teh, kako delujejo, na kakšen način je urejena komunikacija med službami…
V letu 2007, ko je nastala Poslovna enota TVD, sem prevzel predvsem skrb nad aplikacijo DPP. Mislim, da sedaj ni nikogar, ki jo ne bi poznal, hkrati pa mislim, da je postala prepoznavna tudi v drugih službah. Rekel bi, da je od takrat zelo napredovala oziroma se razvila. Seveda tudi s pomočjo vseh, kateri imamo opravka z njo.
Ni pa to edina naloga, sem tudi skrbnik Prilog 4, 9 in 12 AVV-ja, ter našega »zakonika 200.50, pa še kaj bi se našlo, saj dela ne zmanjka.

Ste član SVPS kar pomeni, da vam delovanje sindikata kot članu poznano. Kako sam vidite delovanje sindikata in kakšna je vaša vizija?

Če pogledamo v zgodovino, je bilo nekdaj močno izkoriščanje delavcev. To izkoriščanje je bilo v prid samo takratnim delodajalcem, na račun delavskega naroda, ne glede na posledice. Ni bilo fonda ur, delali so otroci, matere v nočnem času…. Sindikat ima nalogo, da skrbi za svoje člane, da za to kar naredijo, dobijo ustrezno »nagrado«. Hkrati pa, da ni izkoriščanja ter da je za vse čim bolj enako. Za čim boljše delovanje celega sistema pa je potrebno tudi usklajevanje, predvsem na področju predpisov, saj so le ti čedalje bolj ohlapni in omogočajo da si lahko vsakdo tolmači predpis po svoje.

Kot vodja programa DPR imate trenutno veliko dela saj poteka uvajanje najave vlakov s strani tovornega prometa

Kot sem že zgoraj napisal, sem leta 2007 prevzel skrbništvo nad aplikacijo DPP. Do tega leta aplikacija ni ravno zaživela, še vedno je bilo dvojno vodenje evidenc. Niti nismo bili povezani z programi drugih služb. Žal tudi nikoli ni zaživela osnovna ideja katere namen je bil varovanje delavcev pri opravljanju njihovega dela. Tako je DPP »živel« nekje v ozadju.
Moj prvi cilj je bil, da smo uredili vnose o pregledanih vlakih, vagonih, ter olistanju le teh. Nato smo glede na analize o opravljenih vnosih ugotovili, da so le ti opravljeni dosledno. Zato smo 01.04.2009 ukinili nekatere ročne evidence, kot je TV-23, TV-28…. dodatke 6 in 7 ter 8 in 9 za vlake na tehnično zaupanje. S tem smo končno ukinili vodenje dvojnih evidenc, kar je pomenilo lažje oziroma zmanjšano delo, ker ni bilo potrebno podvojeno vpisovanje podatkov v knjige in nato še v računalnik.
Do sedaj se je ukinilo že kar nekaj obrazcev, evidenc, knjig, saj celotna SŽ sledi cilju brezpapirnega poslovanja. Tako že sedaj poteka obveščanje lastnikov skoraj v celoti elektronsko (email). Ravno tako se v celoti računalniško vodi obrazec »J«, evidence o vlakih na tehnično zaupanje, knjige izvršilnega osebja….
Z nadgradnjo (mislim da smo celo prvi na SŽ-ju) smo povezali dogodke: pregled vlaka, olistani vagoni, izstavljeni dokumenti ter še slikovno gradivo o tem dogodku. S tem se je povezalo vse informacije o določenem dogodku v celoto.
Pripravljam pa tudi Poročilo izvršilnih delavcev TVD (TV-43), ki bo povezano na pregled vlaka. Če bo le to vpisano pri pregledu vlaka (da je bila ugotovljena neka izrednost, posebnost), bo to poročilo elektronsko dosegljivo tako pri pregledu vlaka, kot tudi pri vsakem olistanem vagonu v tem vlaku (če so seveda bili). Tako bo možno pridobiti informacijo o celotnem dogajanju: pregled, olistanje, dokumenti, slike in poročilo.
Morda bi omenil samo še graf, ki prikazuje delovno obremenjenost. Povzročil je nek strah, vendar pa je potrebno vedeti, da samo graf ni dovolj za popolno informacijo, saj je potrebno poznati tako posamezno pregledovalno mesto, kot tudi vzrok oziroma kaj se je z določenim vlakom, vagonom dogajalo, da je izrednost vidna v grafu.
V letošnjem letu 2011, pa se je pričelo še z najavljanjem dela s strani PE TP. To je na nek način naročilnica za delo, katerega naj opravimo. Žal ugotavljamo, da nimamo istih »meril« saj je na nekaterih pregledovalnih mestih nastalo kar nekaj težav. So pa pri vsaki stvari začetne težave, katere je potrebno urediti, tako je tudi tu.
Potrebno je sodelovati s TP, jim obrazložiti določene nejasnosti, hkrati pa bo potrebno izdelati razne aplikativne izjeme, ki se bodo pojavile. Predvsem je problem, ker niso isto organizirani kot mi in je ob naročilu dela izven naših pregledovalnih mest potrebno določiti, na katero pregledovalno mesto bodo te najave najavili. Velika težava pa so tudi vagoni, ki so odrejeni za revizijo (predvsem deponija), ter prelistanja vagonov iz ene v drugo delavnico, za katero pa ni definirano, kdo naj bi opravil najavo le teh.

Trenutno poteka reorganizacija SŽ. Zanima me vaše videnje?

Informacije ki se jih pridobil s »terena« so zelo različne. V današnjem času glavno vlogo igra kapital. Kako ekonomistu razložiti varnost pa je že druga zgodba. Jaz primerjam TVD recimo z jeklenico. Za dvigalo bi bila dovolj jeklenica premera x, ker pa je potrebno upoštevati varnost (recimo dvigalo za prevoz oseb) je potrebno premer množiti s 3. Tega se sicer »ne vidi«, razen malo »debelejše« jeklene vrvi, je pa razlika v ceni….. kar pomeni, da je tako izvedba, kot tudi vzdrževanje in zamenjava le te dražja. Ne pomisli pa se, če bi se le ta strgala bi …(pomislite sami). Glede na prehod v novo družbo, bo potrebno imeti trg, ki ga bo naša storitev zanimala in bila tudi kvalitetno opravljena. Morda bo prihodnost tudi v oblikovanju kakšne dodatne storitve, ki bi lahko na drugem koncu doprinesla prihranek. Le s tem, bo možno preživet v kapitalističnem svetu.

Zakaj menite, da ostale službe ne cenijo dovolj našega poklica?

Kjer koli se pojavi TVD, povzroča neke vrste težave. Ali se povzroči zamuda vlaka, ali je potrebno vlak ranžirati, vagona ni mogoče odpeljati… Zato smo drugim vedno trn v peti, ker se ne razmišlja kaj smo dejansko s tem preprečili. Potnik, ki se pelje z vlakom in ne deluje ogrevanje v vagonu ne more biti zadovoljen, zato mi poskrbimo da se le tega zamenja. Tako se bo ta isti potnik še vrnil na vlak. Enako velja za ostale napake, ki lahko povzročijo materialno škodo, kaj šele žrtve. Pravočasno ukrepanje prepreči škode, ki bi morda lahko nastale, lahko tudi v nekaj tisočih evrih. Ta »prihranek«, ker smo napako odkrili pravočasno, pa nihče ne računa. Če bi računali po nekih predvidevanjih kakšna škoda bi se lahko povzročila, ni mogoče točno določiti ker ni znana razsežnost le te. Ker če ni posledic, ni stroškov (samo dejanski stroški pa so tisti, s katerimi se ponavadi ukvarjajo).

Preživljanje prostega časa……

Hm, to vprašanje pa bi zahtevalo več strani (smeh). Ukvarjam se z raznimi stvarmi. Velikokrat je 24 ur v enem dnevu premalo da bi lahko opravil, kar sem si za tisti dan zadal.
K sreči imam doma garažo, v kateri ustvarjam. Takrat pozabim na vse težave in se zatopim v delo. Včasih kakšno roko v pomoč potrebujejo tudi kolegi. Tako sem pomagal kolegu postaviti leseni hlev za konja, prijatelju pri avtu zamenjati olje, roke…. Res mi nikoli ne zmanjka dela. K sreči sta starša v pokoju in dobrega zdravja, tako da okoli hiše večino del opravita sama in imam tako čas za druge zadeve. No, pa tudi moja boljša polovica je pridna kar se tiče dela!
Tako sem letos pričel tudi s pohajkovanjem po hribih, kar je zame nekaj novega in moram priznati da mi je zelo všeč. Bil sem na nekaj hribih, najvišje je bil Stol, morda pa drugo leto »pade« Triglav. Bomo videli, kaj bo prinesel čas (kar ga bo ostalo)…
Lep pozdrav

zapisal: Egon Zevnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja