Intervju meseca avgusta 2011 – Boštjan Dujc – sindikalni zaupnik Koper

V mesecu avgustu vas je administrator spletne strani SVP Slovenije izbral za gosta in kot je v naši rubriki v navadi, vas prosimo za kratek opis vaših poklicnih in sindikalnih nalog?

Uvodoma bi tudi jaz izkoristil to priložnost in pozdravil vse sodelavce, člane in članice SVP Slovenije. Sem srečno poročen oče 8 letne hčerke in 5 mesecev starega sina. Po končani osnovni šoli me je pot peljala na srednjo tehniško šolo, kjer sem se kasneje prekvalificiral na srednjo živilsko šolo, ter zaključil srednjo poslovodsko šolo. Ko sem prebiral dosedanje intervjuje, sem iz intervjujev razbral, da so vsi več ali manj povezani z železnico preko svojih bližnjih. Tudi sam sem stik z železnico dobil že kot otrok. Moj oče je bil vodja na področju miniaturnih železnic, v takratni tovarni igrač Mehanotehnika, tako sem simpatijo do železnic izražal tudi z zbiranje miniaturnih vlakcev. Moja delovna pot me je pripeljala na železnico, deloma tudi zaradi spoznavanja dela preko mojega svaka. Za vozovnega preglednika sem se izšolal leta 2006 v Ljubljani in od takrat sem zaposlen na pregledovalnem mestu Koper tovorna. Delavno okolje me je izvolilo za sindikalnega zaupnika, kar predstavlja izziv in odgovornost. Moja naloga je, da tankočutno spremljam odnose med sodelavci in vodstvom, da so te relacije skladne s predpisi na področju delavnih razmerij in da skrbim za pravice delavcev.

V juniju ste bili soorganizator srečanja SVP Slovenije, ki je potekalo v Strunjanu, kakšni so bili odzivi na organizacijo srečanja in kako ste ga sami doživeli?

Lepša plat dela sindikalnega zaupnika je tudi organizirati ali soorganizirati srečanja za naše člane sindikata, pa čeprav je potrebno vložiti veliko svoje energije in prostega časa. Meni takšna srečanja pomenijo dogodek, na katerem se zberemo zato, da izmenjamo stališča do dela, se družimo, sproščamo, spoznavamo in s tem krepimo medsebojne odnose. Udeležba na srečanju v Strunjanu je bila velika in menim, da so bili udeleženci srečanja z organizacijo zadovoljni. Sam sem doživel to srečanje popolno, tako kot smo si ga zamislili, da mora biti in tako je tudi bilo. Hkrati se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli in sodelovali, da je bilo to srečanje izpeljano v vsem najlepšem in najboljšem.

Kot član G.O. SVP Slovenije predstavljate SE Koper, ki je v zadnjem času pod velikim pritiskom predvsem v smislu optimizacije delovnih procesov, kako na vse spremembe gledajo člani SVPS, ki so v vaši SE?

Vsi zaposleni na postaji Koper tovorna se že nekaj časa srečujemo z različnimi pritiski. Pritiski se vršijo v obliki sprememb delovnih procesov, tehnoloških procesov, raznih primerjav z konkurenco, ter izpostavljenostjo rekonstrukcije postaje, ki v nekem trenutku ne spominja na postajo, ampak na eno samo gradbišče. Kot član G.O. SVP Slovenije se zavedam, da je treba poiskati optimalno organizacijsko obliko, ki bo dajala ustrezne učinke z minimalnimi stroški. Pri vsemu temu pa je potrebno paziti, da se ne porušijo obstoječi pozitivni odnosi, ki so dajali do sedaj dobre rezultate. Tako sem že pri sedanjih spremembah zaznal, da je dosežena nejevolja pri sodelavcih, ker je s tem porušen delovni ritem, ki so ga ustvarjali vrsto let. Po mojem mnenju, kakor po mnenju sodelavcev te spremembe ne dajejo bistvenih izboljšav, zato bi bilo potrebno ponovno preučiti te spremembe z pobudniki sprememb in se posvetovati skupaj z sindikati, da bi dosegli višjo stopnjo varnosti, urejenosti in učinkovitosti.

Ali po vašem mnenju sindikati SŽ dovolj dobro skrbijo za pravice delavcev, ki izhajajo iz KPDŽP?

Po mojem mnenju se sindikati SŽ trudijo, da bi dosegli ustrezen nivo pravic delavcev, ki izhajajo iz KPDŽP, vendar obstajajo objektivni razlogi za to, da to ni doseženo v popolni meri.
Razloge, da temu ni tako vidim v tem, da je premalo strokovno usposobljenih kadrov in da obstajajo individualni parcialni interesi, kjer manjka sodelovanje med samimi vodilnimi in vodstvenimi strokovnimi sodelavci.

V mesecu septembru 2011 je predvidena združitev dejavnosti CD-ja, Vleke in TVD-ja v novo nastali servisni center, kakšne prednosti in morebitne slabosti vidite v tej združitvi?

Sam sem še vedno mnenja, da bi TVD morala biti neodvisna samostojna dejavnost pod okriljem države, pa čeprav je moje mnenje v nasprotju z evropskimi smernicami. S tem bi dosegli največjo stopnjo varnosti, kakovosti, ter zanesljivosti na zagotavljanju tehnične sposobnosti in ustreznosti železniških vozil. Z predvideno združitvijo se bodo nesporno znižali stroški, vendar je treba biti tankočuten in previden, saj določene nadzorne funkcije morajo biti nevtralne, da bi s tem ohranili stopnjo kakovostne varnosti in urejenosti železniškega prometa, kar nam to dokazujejo tudi izkušnje iz drugih železniških področij.

Pogosto slišimo v javnosti očitke, da se na železnici nič ne dela, pa bi vas kot delavca, ki dela v rednem turnusu vprašal, kako bi medijem na te očitke odgovoril?

To mnenje se žal ohranja še iz obdobja socialističnega samoupravljanja, kar bi lahko k temu pritrdil, vendar so v zadnjem obdobju doseženi bistveni premiki v organizaciji dela. Iščejo se zadnje rezerve na področju optimalnega izkoriščanja delavnega časa in nove metode na področju organizacije dela, da bi bili cilji doseženi z minimalnimi stroški. Moj odgovor je, da kljub nekaterim izjemam, ki se nam dogajajo, odločno zavračam te očitke. Vsem tistim, ki nas kritizirajo odgovarjam, naj sami poizkušajo delati naše delo, pa naj potem kritizirajo. Prepričan sem, da bi se njihovo mnenje samo po nekaj nočnih izmenah hitro spremenili.

Kako bi komentirali zadnje spremembe prometnega pravilnika?

Vsa zasluga gre vodilnim članom našega sindikata, ker jim je z neizmernim prizadevanjem uspelo zadržat normativne akte, ki omogočajo izključni nadzor nad tehničnim stanjem in opremljenostjo vozil v vlakih, samo ustrezno kvalificiranim in strokovno podučenim delavcem. Z protestiranjem SVPS-a tudi na naslov Ministrstva za promet RS so na Javni agenciji za železniški promet vendarle dojeli, da je 31. člen Prometnega pravilnika preveč pomemben, da bi se z njim kar tako igrali.

Ali je delo vozovnega preglednika v primerjavi z drugimi poklici dovolj cenjeno?

Menim, da delo vozovnega preglednika ni dovolj cenjeno, saj na žalost na železnici vsi poklici limitirajo v neko povprečno sivino. Glede na odgovornost, pomembnost in strokovno znanje, ki je potrebno za opravljanje dela preglednika vagonov si zaslužimo večje spoštovanje, še posebej s strani prevoznikov, kot tudi upravljavcev infrastrukture. Starejši kolegi so me vedno govorili, da je naša služba »cokla« v prometu, saj z našim delom skrbimo za varnost v železniškem prometu in ko pride do nepravilnosti, je z našo intervencijo promet moten. Če se malce pošalim, tudi policajev nihče na mara, pa so nujno zlo.

Za konec najinega pogovora bi vas vprašal, s čim se ukvarjate ob prostem času?

Večji del prostega časa preživim z družino še posebno zdaj, ko imamo novega člana. Ogromno časa namenim tudi starejši hčerki saj je strastna igralka tenisa in tu so prisotni vsakodnevni treningi ter turnirji. Rad še ribarim in v poletnih dneh se kopam v slovenskem morju.

Pogovor opravil: Robert MÜLLNER