Intervju meseca junija 2016 – Stanko Lazar – SSSLO

Stanko Lazar, strojevodja Službe za vleko vlakov SŽ VIT, d. o. o.– predsednik SSSLO OO Zidani Most

Spoštovani bralci rubrike mesečni intervju

Od decembra 2015 do zdaj smo se z našimi cenjenimi gosti selili po različnih pregledovalnih mestih. Sodelavci, s katerimi smo opravili razgovore, so nam predstavili specifiko PM Zalog, Moste, N. mesto in v zadnji objavi obmejno postajo Dobova. Štafeta se je za kratek čas ustavila tudi pri naših odličnih nogometaših, ki so več kot uspešno zastopali barve SŽ VIT, d. o. o., na prvih evropskih poslovnih igrah v Cortini, kjer so v konkurenci različnih mednarodnih korporacij osvojili srebrno medaljo. Junija 2016 pa se bo pogovor preselil v Službo za VV. Za ta premik je najbolj zaslužen vozovni preglednik PM Dobova Silvester Rak. K pogovoru je namreč povabil predsednika SSSLO OO Zidani Most Stanka Lazarja, strojevodjo Službe za vleko vlakov SŽ VIT, d. o. o.

Spoštovani Stanko Lazar, iskrena hvala za sodelovanje v naši rubriki. Povejte nam nekaj besed o sebi.

Hvala za povabilo in zaupanje. Sem strojevodja na SŽ, na kar sem zelo ponosen. Predvsem zato, ker sem si to delo želel opravljati, odkar pomnim, in me je takoj prevzelo. Ob svojem delu sem tudi prostovoljec že skoraj 30 let na področju humanitarnih dejavnosti, turizma, športa in mladine, delujem pa v društvu Zagon Tržišče. Sem velik ljubitelj zgodovine železnice in kot tak aktiven tudi v Železničarskem muzeju in na parni vleki. S pomočjo ljudi, ki jim ni vseeno, mi je uspelo ohraniti nekaj eksponatov parnih lokomotiv, ki krasijo nekatere železniške postaje po Sloveniji. Sem tudi oče treh hčera, člani sodelavci pa so mi  zaupali tudi mandat predsednika sindikata OO Zidani Most.

Kako poteka običajen dan strojevodje vleke vlakov SŽ VIT, d. o. o., na območju, ki ga pokrivate?

Vsak strojevodja ima najmanj mesečno predvideno, kaj in kako dela, kdor je v rezervi, pa pokriva dopuste, bolniške in preostale izpade oz. po potrebi. Kako bomo delali naslednje dni, pa izvemo najpozneje ob koncu zadnje izmene oz prej. Lahko rečem, da se kljub pomanjkanju osebja znamo uskladiti med seboj in si v kolektivu enote Zidani Most lepo pomagamo, da je delo tekoče. Območje, po katerem strojevodja vozi oz. ga pokriva, ni določeno z lego, kjer smo »zidanmoščani« locirani, temveč s poznavanjem prog. Naša enota pokriva predvsem glavne proge in del stranskih ter premikalnih mest, posamezniki pa imamo tudi druge proge, ki jih potrebujemo zaradi potrebe parne vleke oz. v preteklosti zaradi pomoči na koridorju žledoloma.

So na vašem območju kakšne posebnosti pri vožnji lokomotiv?

Razen navedenega ne bi mogel reči, da imamo kako posebnost pri vožnji vlečnih vozil na našem območju, lahko pa izpostavim le to, da zaradi pomanjkanja potniških garnitur naša enota prevozi veliko več kilometrov s klasičnimi garniturami na potniških vlakih, ki bi jih v osnovi vozili seriji 311 in 312. Za strojevodjo je to malce večja obremenitev, ampak s kolegi tudi to zmoremo.

Koliko let ste aktivno vključeni v delo organov SSSLO?

Moje aktivno delo se je začelo letu 1992, ko sem samoinciativno poskrbel za ponovni zagon športnih dejavnosti v OO Ljubljana. Bil sem tudi njihov član, dokler sem živel v Ljubljani. Potem sem postopoma prevzemal tudi druge obveznosti, med njimi sem bil dva mandata tajnik prometne komisije. S takratnim predsednikom prometne komisije Zlatkom Ratejem pa sva takrat prestavila veliko meja, ki držijo še danes.

V jubilejni 80. številki revije Budnik sem zasledil vaš članek, ki govori o pomenu matičnega sindikata za članstvo. Ker ste kot dolgoletni član SSSLO aktivno vključen v področje zagotavljanja delavskih pravic, nas zanima, kakšno je vaše mnenje o sindikalni organiziranosti znotraj HSŽ.

Budnik je glasilo sindikata strojevodij in občasno tudi jaz napišem kak članek zanj. Sem tudi član njegovega uredniškega odbora. Ker omenjate delavske pravice, lahko rečem, da jih imamo, za kar se je treba zahvaliti vodstvu sindikata SSSLO, ki je oral ledino na tem področju na nekdanjih JŽ oz. današnjih SŽ. Posledično so se ustanavljali in zdaj delujejo tudi drugi sindikati, ki pokrivajo svoje področje. Le skupaj in s skupnimi močmi pa imamo možnost, da obstanemo in uspevamo v svojih usmeritvah in tako dosegamo cilje. Zame je edini cilj zagotavljanje pravic vsakemu delavcu. Trenutna organiziranost sindikatov v sistemu SŽ je taka, kot so si jo zastavili in potrdili člani vsakega sindikata posebej, in tukaj nimam ločenega mnenja.

V SVPS se trudimo, da je zaščita delavskih pravic na visoki ravni. Pa vendar je za zaščito interesov članstva vedno mogoče naredite še več. Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi bilo delovanje železničarskih sindikatov SŽ še bolj uspešno?

Zaščita delavskih pravic je na prvem mestu. To pomeni, da smo vi in mi, ti in jaz, enaki. Lahko rečem, da je v sistemu SŽ tako, čeprav tega ne sprejmemo vedno. To, da je včasih za nekoga narejeno več kot za drugega, je odvisno od več dejavnikov. Treba pa je imeti posluh in razumevanje za vsakogar. Kot predsednik območnega odbora se trudim, da enako pomagam vsakomur, ki potrebuje pomoč. Pri tem nam pomaga tudi glavni odbor. Sam pa sem v dobro obeh strani nepopustljiv, če vem, da sem na pravi poti. Kako bi bilo delovanje železničarskih sindikatov še bolj uspešno, pa mora vsak sindikat oz. njegovo vodstvo premisliti samo. Za naš odbor lahko rečem, da se skupaj s članstvom in ožjim vodstvom potrudimo, da nam vse teče, kot se da dobro in po sprejetih sklepih.

Ste predsednik OO SSSLO Zidani Most. Vaši sodelavci so mi zaupali, da veliko energije in truda vlagate prav v skupne cilje območne enote Zidani Most. Ker imamo tudi v Sindikatu SVP Slovenije regijsko organiziranost, nas zanima, kako v območnem odboru sodelujete z vodstvom SSSLO.

Ko sem prevzel funkcijo predsednika, sem videl veliko potrebnega dela, ki nam bo polepšalo naš vsakdan v času, ki ga preživimo v službi. Za vzgled sem si vzel dobre prakse sindikatov na SŽ in drugje. Z dobro idejo in argumenti mi je uspelo prepričati vodstvo delodajalca, da so sprejeli moje/naše predloge glede posodobitev in inovacij ter jih potrdili. Tako smo začeli prenovo službenih prostorov v Zidanem Mostu in Dobovi, da so zdaj primernejši za delo in bivanje. Uspelo nam je urediti dvorišče Vleke, ki je zdaj asfaltirano. Kot sindikat skrbimo za športne aktivnosti članstva, kar je zelo pomembno za vzdrževanje zdravja glede na naš sedeči službeni položaj in raznovrstne težke pogoje dela zaradi hrupa, starih vlečnih vozil in drugega. Za članstvo imamo organizirane športne panoge, kot so nogomet, tenis, bovling, pohodi, hribolazništvo, rafting, namizni tenis, masaže in drugo. Seveda pa se sproščamo tudi ob skupnih druženjih, kot so novoletni plesi, izleti, koncert godbe SŽ, sestanki OO ZM itd. Za oddih lahko izkoristimo počitniške hiške v Podčetrtku, kjer je zelo lepo in omogoča sprostitev v prijetnem okolju toplic in čudovite narave. Naše sodelovanje med seboj in z vodstvom GO SSSLO je zgledno in plodno. Enako je tudi z delodajalcem. Lahko rečem, da drug brez drugega ne moremo, saj smo le skupaj močna celota in sindikat v pravem pomenu. Zahvaljujemo pa se za vso pomoč direktorju Dušanu Žičkar, Silvu Berdajs, šefu Vleke Boštjanu Miklavčič, koordinatorju Dragu Fon in Janiju Zamudi za vso pomoč pri uresničitvi zadanih ciljev.

Kakšne so vaše izkušnje s tehnično-vagonsko dejavnostjo, ki skupaj z Vleko vlakov in centralnimi delavnicami tvorijo SŽ VIT, d. o .o.?

Moje prve izkušnje s TVD segajo v leto 1986, ko sem kot praktikant opravljal obvezno prakso na Vleki v Ljubljani. Malo so nas posojali drugim, zato sem bil tudi sam deležen občasnega sodelovanja kot vajenec s TVD. Potem pa je moje delo postalo bolj usmerjeno v smer strojevodje, kjer sem skozi šolanje spoznaval tudi delo vozovnega preglednika. V istem letu, ko sem hodil v šolo za strojevodjo, so imeli tudi šolo za vozovnega preglednika. Zato sem z nekaterimi vašimi kolegi hodil »skupaj v šolo«. Ker me to področje zelo zanima, sem se rad učil in imam kar nekaj znanja s področja, ki ga strojevodja mora imeti. Kolegi pregledniki svoje delo opravljajo dobro. Žal pa vozovne preglednike vsepovsod umikajo ali zaradi racionalizacije oz. varčevanja ali česa drugega. To bo pokazal čas. Menim, da to ni prav, saj je oseba, usposobljena za tehnično stanje vagona nujna zagotovitev varnosti v železniškem prometu. Koliko so stroški iztirjenj zaradi počenih kolesnih dvojih ali podobnih tehničnih okvar in kaj to pomeni v primerjavi s plačilom enega ali več zaposlenih? Po mojem prepričanju ni primerjave. Trenutno smo res združeni v SŽ-VIT, d. o. o., vsaka veja v tej organiziranosti pa dela dobro. Upam, da bo tako tudi vnaprej. Potreben bo skupni nastop vseh treh sindikatov in cilj bo dosežen.

Ste tudi član uredniškega odbora revije Budnik. Kako izbirate delovni material za takšno obliko tiskane izvedbe revije?

Glavni urednik glasila Budnik pred izidom nove številke poda vsebinske smernice in jih pošlje predsednikom območnih odborov. Predsedniki v svojih območnih odborih te smernice predstavijo in člani lahko v začrtanih smernicah ali po svoje pripravijo članek za Budnik. Navadno objavimo vse prispele članke.

Pred kratkim smo praznovali mednarodni praznik dela, prvi maj. Kaj vam kot izkušenemu sindikalnemu delavcu pomeni praznik dela in ali ima praznik delavcev še svoj prvotni pomen?

Prvi maj … Nekoč je bilo čisto drugače kot zdaj. Lahko bi se pošalil, da smo takrat še bolj delali, saj so se zidale hiše itd. Danes marsikje ni več čutiti, zakaj je ta dan sploh praznik. Preteklost se je s spremembo režima po moje rahlo zameglila … »Danes, če bo vreme sončno, bom vzel dopust in bil za praznik doma, če ne, se mi ne splača …« Kaj kmalu se to vse lahko spremeni, saj akterji, ki pišejo zakone, samo čakajo, kje bi lahko delavcu vzeli še kako pravico. Takrat lahko ta dan znova dobi svojo prvotno veljavo za delavca.

Izvedeli smo, da ste v svojem zasebnem življenju zelo aktivni na različnih področjih. Ste ustanovitelj društva Zagon. S čim se ukvarjate v društvu?

Prostovoljec sem že skoraj 30 let. Prej sem bil aktivist in vzgojitelj v Zvezi prijateljev mladine, nato sem ustanovil Klub prijateljev mladine Interes v Ljubljani in organiziral Počitniški muzejski vlak Slovenskih železnic za socialno ogrožene otroke v letu 1995 in še deset let zapored. V vmesnem času sem se preselil iz Ljubljane v Tržišče in ustanovil društvo Zagon, ki je aktivno na številnih področjih – Jesensko srečanje v Tržišču, glasilo Krajevni list Tržišča in prej Grajske novice, športno delovanje, turizem, opletanje vrb, Spirala nad Ajdovščino, Piramida nad Bičem, Pletenka velikanka, ki je unikat na svetu in delo našega člana Damjana Popelarja in še bi lahko našteval. Ponosen sem, da smo res naredili veliko dobrega dela. Prej sem omenil ohranitev nekaterih parnih lokomotiv. Pri 8 lokomotivah sem neposredno sodeloval, da smo jih obdržali pri življenju v obliki eksponata na železniški postaji. Kot vidite, je moje delo povezano z železnico tudi v prostem času. Železnica je moja služba in hobi. Rad jo imam in zelo cenim.

Septembra 2015 ste v območnem odboru ZM organizirali sindikalni piknik na Lisci in v sklopu te prireditve postali del zmagovalne ekipe v kuhanju golaža. Ker v SVPS SE Zalog prav junija organizirajo že 26. tradicionalno srečanje SVPS na Lisci, nas zanima, ali vas lahko kot vrhunske mojstre kuhanja te priljubljene dobrote najamemo za potrebe izvedbe Srečanja SVPS?

Vsako leto s člani sindikata OO ZM organiziramo golažijado s piknikom. Dopoldne kuhamo golaž v tekmovalnem ritmu, popoldne pa povabimo na golaž preostale člane sindikata, da se še družimo. Pred dvema letoma sem z ekipo dosegel tretje mesto, lani pa smo bili prvi. Ker naši fantje res vrhunsko kulinarično kuhajo golaž, sem bil res vesel, da je po odločitvi komisije zmagala ekipa, v kateri sem bil tudi jaz. Drago Jurman, Janez Starc in jaz smo očitno imeli srečo pri dodajanju sestavin in tako navdušili komisijo. Da ste si izbrali Lisco za vaše srečanje, je čudovita ideja in odločitev. Lisca ponuja veliko lepega. Brane, oskrbnik doma na Lisci, pa vam bo ustregel v vsem. Tudi pri kuhanju golaža, ki ga boste gotovo dobro pripravili. Lahko pa vam pri tem tudi pomagamo, če želite. Samo, nismo poceni.

Ali drži, da se v prostem času ukvarjate z rekreativnim igranjem nogometa?

Nogomet je moja strast. Glede na svoje sposobnosti je strast večja kot znanje, ampak se tako kot drugje tudi pri tem ne dam. Ker sem rekreativni športnik, mi ni težko teči za žogo in premagati marsikaterega mlajšega kolega. Nogomet igramo pozimi in poleti. Igral ga bom, dokler ne bo težjih poškodb.

V naslednjem mesecu bomo v spletni rubriki gostili gosta iz vrst vzdrževanja tirnih vozil TP Koper. Vzdrževalci tirnih vozil opravljajo popravila brez odstavitve na vagonih. Mogoče imate kakšno vprašanje zanje?

Ker sem tudi sam vozil v Koper in poznam njihovo delo, lahko rečem le, da vem, da je poleti zelo vroče, pozimi pa zna pihati močna burja, kar pri njihovem delu ni najbolje. Zanima me, ali imate vse pogoje za dobro opravljanje dela.

Spoštovani g. Stanko, hvala za sodelovanje v spletni rubriki.

Zapisal: Robert Müllner