Intervju meseca oktobra 2015 – Drago Seizović – koordinator SŽ VIT d.o.o

Spoštovani bralci rubrike mesečni intervju

Tudi v teh poznih poletnih dneh, ko se temperature na termometrih končno postavljajo v normalne okvirje smo administratorji spletne strani nadaljevali z tradicijo priprave pogovorov z našimi cenjenimi gosti. Tradicijo štafetnega predajanja pogovorov bomo nadaljevali z g. Dragom Seizovićem, ki je zaposlen kot koordinator SŽ VIT d.o.o.. Štafetno palico mu je predal dolgoletni prijatelj Bojan Mršnik, preglednik vagonov PM Šapjane. G. Drago je mesto koordinatorja prevzel ob zadnji reorganizaciji družbe SŽ VIT d.o.o., pred tem pa je opravljal dela in naloge skoraj na vseh področjih TVD-ja. Poleg tega je bil nekaj let zaposlen v sekretariatu notranjega nadzora, kjer je opravljal dela in naloge inšpektorja za promet in tehnično dejavnost. V naši rubriki smo ga gostili v zimskih mesecih in sicer v februarju leta 2011, ko je še opravljal dela in naloge inšpektorja. Seveda se je od takrat, pa do danes marsikaj spremenilo. Vmes se je za kratek čas vrnil v svoj matični TVD, saj je opravljal dela in naloge vodje DE Ljubljana, ob prvi reorganizaciji SŽ VIT d.o.o. pa je zasedel mesto koordinatorja centra Divača in to zahtevno delo koordinacije treh različnih služb znotraj družbe opravlja še danes.

Mogoče bi vam za začetek pogovora zastavili vprašanje, kako ste se počutili, ko so prav vas izbrali za tako težko delovno mesto koordinatorja SŽ VIT d.o.o. Gre namreč za čisto novo sistematizirano delovno mesto, ki ga pred tem ni opravljal še nihče?

Najprej lep pozdrav vsem članom SVPS ter ostalim, ki prebirajo vašo spletno stran. Hvala tudi Bojanu za predano »štafetno palico« in povabilo k intervjuju.
Ko so se pričeli pogovori o novi organiziranosti naše družbe smo tudi zaposleni precej razmišljali o tem, kaj to prinaša. Bilo je precej skeptikov. Ko je bilo jasno, da s samostojno službo za TVD, ki bi bila pod okriljem države ne bo nič in boju sindikata proti razdelitvi na potniški in tovorni del nam je vsem postalo jasno, da je vzpostavitev neke vrste servisne družbe z vključenim vzdrževanjem, vleko in TVD-jem najbolj optimalna rešitev.
Po premisleku sem prevzel delovno mesto Koordinatorja Centra Divača. Še sam nisem vedel, kaj me čaka. Moja naloga je namreč v prvi vrsti koordinirati delovanje vseh treh dejavnosti, ki jih združujemo v našem Centru. Kljub vsem težavam pa je novo delovno mesto tudi velik izziv in priložnost. Naš Center dela dobro, kar se kaže tudi na finančnem rezultatu.

Kako se začne delovni dan koordinatorja SŽ VIT d.o.o.?

Delovni dnevi so zaradi pokrivanja treh dejavnosti precej razburljivi. Naše osebje deluje tudi v prometu, ki je kot živ organizem in se nenehno pojavljajo neke posebnosti, izredne situacije… Vse to je potrebno v najkrajšem možnem času odpraviti, da ne bi prihajalo do zamud.
Sam začetek dneva je pa skoraj vedno enak: najprej preverim izrednosti v prometu za preteklo noč, nato preverim trenutno finančno stanje službe za vzdrževanje, stanje zalog, nato so na vrsti prispeli dopisi in računi ter elektronska pošta, da dobim jasno sliko trenutnega dogajanja in lahko ustrezno odreagiram.

Ali je koordiniranje treh različnih dejavnosti Vleke, TVD-ja in Vzdrževanja znotraj SŽ VIT d.o.o. zahtevno delo?

S službo za TVD nisem pričakoval težav, ker sem delovanje zelo dobro poznal, prav tako pa sem že skozi svoje preteklo delo spoznal tudi osebje. Čisto nekaj drugega sta bili službi za vleko vlakov in služba za vzdrževanje železniških vozil. Začetki so bili naporni in potrebno je bilo vložiti precej truda, da sem razumel delovanje teh služb. Vsaka ima svoje posebnosti. Na tem mestu se moram zahvaliti strokovnim sodelavcem in tehničnim službam, ki so mi nudili podporo. Posebej moram izpostaviti g. Rožac Dušana, samostojnega sodelavca s področja vzdrževanja železniških vozil, ki mi je do svojega odhoda na čakanje bil v veliko oporo.

Od zadnjega pogovora z vami, ki je potekal leta 2011 je preteklo veliko časa. Kako iz vašega zornega kota gledate na razvoj koncerna SŽD?

Osebno menim, da je razvoj našega Holdinga šel v pravo smer. Tudi nedavna odločitev države, da vse družbe znotraj Holdinga uvrsti med strateško pomembna podjetja in s tem onemogoči prodajo določenih delov je dobra. Enoten Holding bo lahko poslovno napredoval ter bil pomemben logistični igralec v tem delu Evrope.
Ne nazadnje, da so poteze, ki jih vleče trenutno vodstvo družbe skupaj s predstavniki delavcev, prave, nam kaže tudi trenutna finančna situacija družbe.

EU Direktive sicer točno določajo, kakšne naloge morajo opraviti upravljavci železniške infrastrukture in železniški prevozniki znotraj Unije, po drugi strani pa dopuščajo, da se v sistemu varnega upravljanja vsaj v prevozniškem delu delajo nekakšna interna pravila v smislu, da si lahko prevoznik sam napiše svojo belo knjigo. Ali ne tiči pod krinko takega sistema varnega upravljanja še večja liberalizacija železniškega sektorja in posledično zmanjšanje varnosti v železniškem prometu?

Žal je tako, da težnja po večjem zaslužku pritiska na prevoznike na krajšanje voznih časov, krajšanje zadrževanja na mejah, čim krajšem zadrževanju vlakov po prihodih na končno postajo ter pri pripravi vlaka za odpravo. Vse to posledično pomeni tudi manj nadzora nad vozili in manjšo varnost. Na naših železnicah stanje pri prevoznikih za katere mi opravljamo storitev ni ravno takšno. Pritiski sicer so, pa vendar, se še vedno zavedajo kako pomemben je dejavnik varnosti ter vrednosti službe za TVD. Na operativnih sestankih, ki jih imamo z njimi jim vedno znova to tudi poudarjamo. Kar se tiče načina dela ostalih prevoznikov na naših progah, katere naša družba ne servisira pa ne morem reči nič konkretnejšega saj njihovega dela ne poznam podrobno.
Vsekakor pa drži eno dejstvo: pameten prevoznik, ki si želi zagotavljati dolgoročno uspešno poslovanje na trgu ne bo nikoli zanemaril varnosti.

Poznano mi je, da ste pristaš (pametne) optimizacije delovnih procesov, ki seveda niso na račun zmanjšanja varnosti. Pri tem se pridobiva dragoceni čas, predvsem pri prevozniku. Ali imate tudi vi občutek, da nas prav prevoznik ne razume vsakič, ko predlagamo kakšno od možnih rešitev?

Zavedam se enega dejstva in sicer, da je vedno treba spremljati trg, torej ponudbo in povpraševanje. Na nek način smo tudi mi na trgu. To v našem Centru vedno spremljamo in se prilagajamo razmeram. Kot sem že omenil prihaja tudi pri prevoznikih, katerim mi nudimo storitev do občasnih poskusov nekih nerazumnih racionalizacij procesov. Na to se vedno odzovemo ter ponudimo rešitev, ki bo zadovoljila prevoznika vendar ne na račun varnosti. Ugotavljam, da smo zelo prilagodljivi in vedno skupaj s stranko najdemo ustrezno rešitev. Velikokrat se pokaže prednost naše družbe, ki združuje tri različne dejavnosti in lahko maksimalno izkoristimo naše storitve. To se je že pokazalo npr. v Kopru, kjer po potrebi uspešno koristimo storitve služb za TVD in vzdrževanje, da optimiziramo procese.

Bojana Mršnika je tudi zanimalo ali se strinjaš z njegovo tezo, da pri zaposlovanju preglednikov vagonov delamo napako. Predlagal je tudi nekaj rešitev. Ali se strinjaš z njegovo tezo o načinu kadrovanja v TVD-ju?

Generalno gledano, bi si osebno želel zaposlovanje na izvršilnih delovnih mestih znotraj naše družbe na način, da osebje prehaja iz segmenta vzdrževanja. Vzdrževalec (vagonov ali lokomotiv) bo nedvomno bolj strokoven in uspešen preglednik vagonov ali strojevodja. Dolgoročno moramo posvečati precej pozornosti kakovosti naših storitev. To bomo dosegli samo s še večjim poudarkom na stroki, dodatnem izobraževanju osebja ter skrbi za njegov razvoj in ustrezno motiviranost. Samo to nas bo obdržalo, vse drugo pelje v pogubo.

Ena od vaših karakternih značilnosti je prav gotovo ta, da radi ohranjate pristne odnose z zaposlenimi delavci na terenu? Ali vam je ta karakteristika ostala še iz časov, ko ste tudi sami opravljali dela in naloge IŽD TVD?

Res je. Takšen je pač moj način dela oziroma kar življenjsko vodilo. Samo pristen odnos tako v službi kot tudi v osebnem življenju ohranja na dolgi rok neke relacije med ljudmi na visoki ravni. Verjetno to zaposleni prepoznajo in me resnično jemljejo kot enega od svojih. Takšen odnos do zaposlenih ima nedvomno precej prednosti. Iz prve roke dobim informacije o stanju na terenu, o morebitnih težavah, ter kar je še najpomembneje, predloge rešitev. Dejansko je velikokrat predlog, ki pride od zaposlenih zelo dober ter najbolj praktičen.
Količina dela, ki ga imajo nekateri nadrejeni včasih onemogoča večjo prisotnost med zaposlenimi kar pripelje do tega da nekako zgubiš tisti pristni stik s terenom ter se posledično včasih sprejemajo nelogične odločitve in podajajo dvoumna navodila kar pripelje do zmede med zaposlenimi. Zmeda, nejasnost ter dvoumnost v izdanih navodilih osebju, ki opravlja dela povezana z varnostjo v železniškem prometu pa lahko pripeljejo do katastrofe.

Za konec pogovora še eno klasično vprašanje in sicer, kako preživlja koordinator SŽ VIT d.o.o. svoj prosti čas, ko ste doma in ne mislite na službene obveznosti?

Časa žal zmeraj primanjkuje za vse tisto, kar bi želel. Zavedanje, da dobra fizična kondicija pomembno doprinese tudi mentalni kondiciji, katero pri tem delu potrebujem, me občasno prisili, da grem teč v naravo. V veliko zadovoljstvo mi je tudi sodelovanje v Društvu ljubiteljev železnic iz Ilirske Bistrice, kjer velikokrat prosti čas preživljam z ljudmi, katerim je železnica dobesedno v krvi.

Komu boste predali štafeto, oziroma kdo bo naš naslednji gost v mesecu novembru 2015?

Za vašega novembrskega gosta predlagam osebo, za katero menim, da nas bo njena življenjska zgodba prisilila k razmišljanju ter morebiti k spremembi pogleda na osnovne življenjske vrednote. Mene osebno je prijateljstvo z njo nedvomno čustveno obogatilo. To je strojevodkinja zaposlena v Službi za vleko, Tina Ambrožič.

Hvala za odgovore in lep pozdrav

Pogovor zapisal Robert Müllner