Intervju meseca aprila 2014 – Gorazd Krbavčič- član SVPS – SE Sežana-N. Gorica

V mesecu aprilu 2014 gostimo Gorazda Krbavčiča iz SE Sežana- N. Gorica. In, ker je nova SE sestavljena iz bivše SE Sežane in SE N. Gorice je Gorazd resnično pravi naslov za pogovor, saj opravlja naloge nadzornika preglednikov vagonov v Sežani, svojo poklicno pot pa je začel kot vzdrževalec in kasneje tudi kot preglednik vagonov v Novi Gorici. Poleg vsega naštetega pa se tudi njegova življenjska zgodba neprestano prepleta med Krasom in Goriško pokrajino.

Zdravo Gorazd lepo, da si se odzval našemu povabilu. Za začetek pogovora bom najprej preverili podatek, ki je na nek način pomenil začetek tvoje profesionalne poti preglednika vagonov. V letu 2015 bo namreč preteklo natanko dvajset let, odkar si začel delati kot preglednik vagonov, še prej pa si bil zaposlen kot vzdrževalec tirnih vozil v Novi Gorici. Ali naši podatki držijo in kako bi na kratko opisal svojo profesionalno pot na SŽ?

Lepo pozdravljam vse člane in članice SVPS, pa tudi tiste, ki to niso a prebirajo spletno stran SVPS. Leta 1988 sem se vpisal na železniško srednjo šolo v Ljubljani in postal štipendist CD Divača kjer sem po končanem šolanju tudi opravil pripravništvo. Nato je sledil prestop v TVD, najprej tri leta kot vzdrževalec tirnih vozil, leta 1995 pa končal šolanje za poklic vozovni preglednik. Delo preglednika opravljam še danes, zadnji dve leti pa tudi nadomeščam NVP na PM Sežana.

Tudi ti prihajaš iz stare železničarske družine, saj je bil oče dolgo let zaposlen kot prometnik. Ali je bil morda to glavni razlog, da si tudi sam nadaljeval družinsko tradicijo na železniških tirih?

Kolikor se spomnim, nisem nikdar pomislil, da bi postal kaj drugega kot železničar, saj res prihajam iz stare železničarske družine in nadaljevati po poti očeta in starega očeta se mi je zdelo samoumevno. Tako oče, kot stari oče sta svojo službeno kariero oddelala na tirih, oče kot prometnik, stari oče pa kretnik.

Že v uvodu smo zapisali, da ti je povezava med Krasom im Goriško usojena. Sodelavci in prijatelji so mi zaupali, da si poleg delovnih obveznosti na železnici srečo na tem koncu Slovenije poiskal tudi v Goriških Brdih?

Ko sem se leta 1991 zaposlil kot vzdrževalec tirnih vozil v Novi Gorici mi je bila vožnja popolnoma odveč še posebej zato, ker sem imel iz domačega balkona pogled na sežansko železniško postajo. Po dvanajstih letih vožnje sem končno dobil premestitev v domači kraj a takrat sem bil že zaljubljen v Briko, ki sem jo spoznal na železniški postaji seveda. S punco sva si uredila domovanje v Goriških Brdih in že po desetih mesecih dela v Sežani je sledila ponovna selitev v Novo Gorico. Goriška Brda so postala moj drugi dom. Kljub zahtevnim opravilom v vinogradih in sadovnjakih se v domači kraj moje partnerice z veseljem pogosto vračam.

Kako poteka delo NVP postaje Sežana, kakšne so specifike tega dela in kje nastajajo največje težave?

Delo NVP Sežana je v rubriki mesečni intervju junij 2013 dovolj podrobno opisal že nadzornik vozovnih preglednikov g. Škrinjar Vilijan. Mogoče bi k njegovi razlagi dodal še to, da NVP Sežana pokriva tudi pregledovalno mesto Nova Gorica, kjer se z novim voznim redom vrši primopredaja vlakov med SŽ in FS dodatno še s prevoznikom Inrail.

V septembru 2013 je bilo ponovno odprto pregledno mesto Opčine. Kakšen je odziv zaposlenih delavcev v Sežani na to novo-staro pridobitev TVD?

Že pred ter od samem odprtju pregledovalnega mesta Opčine je bilo kar nekaj nejevolje, še posebej med delavci TP, ki so naš povratek jemali kot »odžiranje belega kruha«. A kaj kmalu se je izkazalo, da temu ni tako in velika večina je sedaj mnenja, da bi naša služba na Opčinah morala biti prisotna tudi ponoči.

V zadnjih dneh januarja smo doživeli hudo naravno katastrofo v obliki žleda, ki je naredila neverjetno škodo tudi na železniški infrastrukturi? Promet v smeri Ljubljana -Divača je bil v prvih dneh praktično nemogoč, posledice žleda pa bomo sanirali še kar nekaj časa. Trenutno poteka tovorni promet na relaciji Sežana in Borovnica le z dizel vleko, potniški promet pa le z avtobusi. Tudi v naši dejavnosti smo se morali na spremembe hitro prilagoditi, zato nas zanima, kakšni ukrepi so v tistih prvih dneh veljali za postajo Sežana?

Po vzpostavitvi povezave med Sežano in Borovnico so vsi vlaki za in iz Kopra vozili skozi Sežano, kjer se je menjavalo elektro vleko z dizel lokomotivami in obratno. Zato je bilo potrebno povečati število preglednikov v izmeni iz dva na štiri. Tako so bili v Sežano poklicani vsi pregledniki iz Šapjan, saj je bila proga Pivka – Reka zaprta, kakor tudi iz Opčin, ter poleg treh preglednikov, ki smo v Sežani že dlje časa, še dodatni četrti iz Nove Gorice in trije pregledniki iz Kopra. Poleg tako povečanega obsega dela je bilo potrebno opraviti še intervencije za kar nekaj vlakov, ki so bili razpuščeni po progi natančneje na postajah Postojna, Prestranek, Pivka, Kozina in Prvačina. Potem je stekel promet na reški progi med SŽ in FS, ponovno je bilo treba zasesti pregledovalni mesti Šapjane in Opčine in tako so na pomoč priskočili štirje pregledniki iz pregledovalnega mesta Zalog. V mesecu dni se je razpored službe kar štiri krat spremenil. Bilo je kar nekaj zmede, skratka zelo pestro.

Ali se strinjate, da smo v TVD (z tehničnega vidika) s prilagojenim načinom opravljanja skrajšanih zavornih preizkusov prihranili dragoceni čas, ki ga prevozniki potrebujejo za vožnjo ob izrednih okoliščinah in z tem bistveno pripomogli k pretočnosti proge?

Delavci TVD smo v teh izrednih okoliščinah dali vse od sebe, da smo čas, ki je potreben za opraviti skrajšan preskus zavore, zmanjšali na minimalen. Nikakor pa ne bi bilo dopustno, da tak prilagojen način dela ostane tudi potem, ko bo promet potekal normalno.

V železničarskih krogih se pojavljajo dvomi okoli tega ali je bila akcija čiščenja posledic neurja dovolj učinkovita. Če se spomnimo prvih najbolj kritičnih dni je večina zaposlenih ostala doma, namesto da bi v skladu s planom borbe proti zimi aktivno sodelovala v pomoči pri saniranju posledic ledene ujme. Kakšno je vaše mnenje okoli te dileme, ki se pojavlja med zaposlenimi?

Osebno sem pričakoval, da bomo delavci, ki smo ostali doma poklicani k sodelovanju pri odpravljanju posledic neurja a se to žal ni zgodilo.

Kako ste kaj obveščeni o delu Sindikata vozovnih preglednikov Slovenije in ali ste tudi sam aktiven v SVPS?

Glede obveščanja o delu sindikata je tako, da je sedaj, ko poteka komunikacija preko e-pošte, vsak član obveščen o vsem v kolikor se pač sam zanima. V naši SE pa pogrešam več direktnega obveščanja in komunikacije med zaupnikom in ostalimi člani. Kar se tiče aktivnosti, član SVPS sem že 23 let, nisem aktiven, sem pa vedno pripravljen priskočiti sočlanom na pomoč, pa četudi bi bilo treba kaj pojest in popit.

Pred kratkim smo v SVPS izvedli volitve, kjer smo izvolili svoje sindikalne zaupnike in delegate skupščine. Iz objavljenih rezultatov volitev je razvidno, da se je v vašem volilnem okraju zgodila sprememba. Kaj bi predlagali novemu sindikalnemu zaupniku združene SE Sežana- N. Gorica, kakšen nasvet bi mu dali za začetek?

Največja sprememba v našem volilnem okraju je ta, da sta bivši enoti Sežana in Nova Gorica po novem združeni. Novoizvoljenemu zaupniku, ki prihaja iz bivše SE Sežana ob tej priložnosti še enkrat čestitam in mu ob začetku mandata želim čim več uspeha pri vodenju SE. Obenem pa ga želim spomniti, da nas devet članov prihaja iz pregledovalnega mesta Nova Gorica, kjer je trenutno zelo velik problem zasedba pregledovalnega mesta v popoldanskem času tako da… Egon, kar zavihaj rokave !

Verjetno večina vaših sodelavcev ne ve, da je bil Gorazd Krbavčič v svojih mlajših letih zelo aktiven biker? Kakšni spomini vas vežejo na ta nora leta in ali obstaja kakšna bikerska anekdota iz tistega časa?

Res je. Še do pred nekaj leti natančneje dokler nisem postal oče je bilo vse razen službe podrejeno motociklizmu. Na motorju je bila spalna vreča moja stalna spremljevalka. Kilometri so se kar množili. Spoznavanje vedno novih in novih krajev in ljudi. Bilo je kot v reklami za MasterCard – neprecenljivo. No, sedaj pa je situacija obratna. Motor je sicer še v garaži a najprej družina in vse kar spada zraven. Ko pa se najde nekaj prostega časa ga z veseljem zajaham pa še takrat moram najprej pogledati v denarnico saj je pri teh cenah bencina postal to zelo drag hoby.

Pa še anekdota; Kamorkoli nas je vodila pot nam je tako meni kot prijateljem bila zvečer glavna skrb, zavarovanje motorja proti samopremaknitvi pardon odtujitvi. Nekoč, so mi hoteli ukrast motor na železniški postaji v Novi Gorici. Parkiran je bil na peronu, pred lokalom vozovnih preglednikov in nekje okrog treh zjutraj, ko sem stopil iz pisarne, motorja ni bilo več. Še preden sem popolnoma znorel od besa sem na koncu neosvetljenega perona zagledal na tleh nekaj črnega in ko sem se prepričal, da vidim tisto, kar sem želel videti, me je preplavil občutek sreče a če bi v tistem trenutku zagledal nepridiprava bi mu »glavo odšravfal«. Kasneje, ko sem o dogodku seznanil prijatelje, so le ti srečen konec videli kot razlog za piknik in financiral ga je seveda najsrečnejši.

Prepričan sem, da vam trenutno največ časa vzame družina in še posebej dva sinčka. Ali lahko v bližnji prihodnosti pričakujem nekoga iz družine Krbavčič, da nadaljuje delo očeta in »nonota«.

Imam dva sinčka, mlajši bo star štiri leta, starejši bo letos vstopil v osnovo šolo in do takrat nas čaka še kar nekaj »borbe«. Upam pa, da bo vsaj eden nadaljeval družinsko tradicijo, saj konec koncev; KAJ NAM PA ŽELEZNIČARJEM MANJKA !?

Hvala za pogovor

Pogovor zapisal: Robert MÜLLNER