Intervju meseca julija 2011 – Breda Šuligoj – članica N.O. SVPS
V rubriki mesečni intervju gostimo članico SVPS Bredo Šuligoj, zaposlena ste kot strokovna sodelavka v službi za splošne in gospodarske zadeve PE TVD, povejte nam kaj o sebi?
Sem ženska v »najboljših letih«, tako pravijo razne »študije« po revijah in internetu,…(smeh). Poročena, mati odraslega sina, po horoskopu tehnica in seveda po srcu železničarka kot moj oče in njegov oče. Po končani srednji ekonomski šoli sem se zaposlila v takratni TOZD za tehnično vozovno dejavnost Ljubljana v računovodstvu, daljnega leta 1986 (smeh). Opravljala sem kar nekaj različnih del in nalog (kajti nikoli nisem, pa še danes ne znam reči ne) ter si tako pridobivala delovne izkušnje in posledično napredovanja. Sedaj opravljam delo samostojne strokovne sodelavke v splošni službi in to me veseli. Delo je zelo dinamično in zahtevno, terja veliko časa, znanja in pomembnih včasih tudi hitrih odločitev, seveda vse v dogovoru s svojimi nadrejenimi. Rada imam stik z ljudmi, rada se z njimi pogovarjam in pomagam v okviru svojih sposobnosti in znanja. Mogoče se prav zaradi tega delavci radi obračajo name. Pa tudi v primeru napak, ki jih vedno priznam in popravim. Kaj čem? Takšna pač sem. Pa ne mislite da sem doma kakšen zmaj, tudi doma sem prijazna in ustrežljiva do »mere«, ki jo premorejo moji ….. (smeh).
Ste aktivna članica sindikata in sicer nadzornega odbora SVPS, kako nadzorni odbor deluje, kakšne so vaše naloge v odboru?
Res je, da sem članica nadzornega odbora SVPS. Sestavljamo ga 3 člani in predsednik nadzornega odbora. Dobimo se dvakrat letno. Pregledamo finančno in materialno poslovanje in v primeru kakršnih koli nepravilnostih to sporočimo enkrat letno na skupščini SVPS z letnim poročilom.
Vem, da ste v svoji poklicni poti veliko časa posvetili dodatnemu izobraževanju, koliko je pri vašem delu pomembno dodatno izobraževanje?
Malo pozno, vendar nikoli prepozno ni dodatno izobraževanje. Sama sem se skoraj malo pozno spomnila in se leta 2005 vpisala na višjo strokovno šolo v Celju smer promet/železnica. Študij ob delu sem končala januarja 2009 ko sem diplomirala in si pridobila naziv tehnologinja prometa. Zame je bil to izziv, ker mi je bila velika neznanka. Saj veste »pisarniški molj«, pa gre na tire (smeh). Ampak mi je bilo zelo zanimivo, saj sem spoznala tudi delo zunaj pisarne, tako da mislim, da je izobraževanje vedno dobrodošlo. Nikoli ne veš, kdaj ti prav pride.
Opišite eno izmed vaših najtežjih odločitev, ki ste jim morali narediti na delovnem mestu.
Najtežje, no vsaj meni je, da moraš delavcu povedati, da njegovo delo ni več potrebno in da ga ne potrebuješ več. Hvala bogu, da je takih trenutkov malo, vendar pa se bojim, da jih bo v bodoče vedno več. Nočem razmišljati o takih odločitvah. Skušam biti kar se da prijazna in strpna na tem področju, delavcu prikazati razmere v lepi »luči« in ne na trd način.
Ali imajo ženske pri nas resnično enake možnosti kot moški, pred leti sem na postaji Opčine (FS) z začudenjem opazoval delavko, ki je pri potniškem vlaku spenjala lokomotivo z vagoni, pri nas te prakse ne poznamo? Ali mislite, da bi se katera od punc prijavila za opravljanje tega dela?
Če mislite samo železnico, potem bi rekla, da ne. Tudi sama sem seznanjena, da zunaj naših meja ženske opravljajo težja moška fizična dela. Veste, pred leti sem se tudi sama hotela prijaviti na usposabljanje za delo preglednika vagonov, pa sem naletela na gluha ušesa, »češ to ni delo za žensko, kako boš pa delala nočne izmene, moraš biti doma z družino, itd«. Mislim, da bi se ženske prijavile za opravljanje dela tako preglednika vagonov kot tudi za strojevodje, saj smo tudi voznice, še boljše kot moški. Pa brez zamere, kolegi (smeh). Za delo premikačev pa se delno tudi že usposabljajo sprevodnice. Naj povem samo to, da smo na zadnji razpis, za preglednika vagonov, dobili kar nekaj prošenj nežnejšega spola. Žal pa smo jim morali odgovoriti negativno. V bodoče bi jaz poizkusno dala na usposabljanje nekaj žensk, pa da vidimo. Saj škoditi ne more (smeh).
Poznamo vašo idejo o ustanovitvi nove sindikalne enote znotraj SVPS, ki bi združevala režijske delavce iz PE TVD, mogoče kakšen komentar?
Ja seveda komentar: delavci režije nismo nobena »posebna vrsta«, da ne bo pomote. Tudi mi imamo svoje probleme, ki pa jih sindikalni zaupnik (preglednik vagonov) težje rešuje, ker premalo pozna delo v naših »vrstah«. No, ne rečem, da se ne najde kdo, ki ga pozna. Seveda imamo tudi želje, kot so izleti in pikniki, novoletna darila, …,itd. Procent članstva uprave sindikata je kar precejšen, zato mislim, da si zaslužimo svojo sindikalno enoto.
Ali vam bo kaj žal, ko se bo PE TVD preselila na drugo lokacijo?
Sedaj nam je lepo, potem pa nam bo dobro. Saj večino časa prebijemo v službi. Jaz osebno sem kar 11 ur vsak dan od doma, tako, da če bom še kakšno uro dalje, se ne bo poznalo. Problem bo v tem, ko imamo za malico samo pol ure in ne vem kam bomo šli na kavo?…….. Bomo pa varčevali naše evrčke, saj tudi to ni tako slabo.
Pogovor opravil: Robert MÜLLNER