INTERVENTNI ZAKON RUŠI PRAVICE DELAVCEV

Zakaj sindikati nasprotujemo interventnemu zakonu?

Predlog interventnega zakona se predstavlja kot razvojni oziroma interventni zakon, vendar po vsebini ne gre le za nujne ukrepe za blaženje draginje ali krize. Sindikalne centrale opozarjamo, da gre za poskus, da se pod krinko nujnosti sprejmejo rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem in kapitalu ter posegajo v temeljna načela socialne države. Negativne posledice bi lahko občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši delavci pred upokojitvijo, upokojenci in mladi.

1. Prisilno upokojevanje starejših delavcev

Eden najbolj spornih ukrepov je rešitev, po kateri bi delavcu z izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev pogodba o zaposlitvi lahko prenehala avtomatično oziroma proti njegovi volji. To pomeni, da bi starejši delavci izgubili varnost zaposlitve zgolj zaradi starosti oziroma zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev. Sindikati opozarjamo, da gre za diskriminacijo starejših delavcev. Delavec, ki želi in zmore še naprej delati, ne sme biti prisiljen zapustiti delovnega mesta samo zato, ker je izpolnil pogoje za pokojnino. Sindikalne centrale opozarjajo, da predlog številnim delavcem ukinja možnost prejemanja spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi in jim proti njihovi volji prekinja pogodbe o zaposlitvi.

2. Rušenje solidarnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema

Predlog posega v ureditev tako imenovanega dvojnega statusa. To pomeni, da bi posamezniki lahko hkrati prejemali polno pokojnino in ostali vključeni v delo oziroma zavarovanje. ZPIZ opozarja, da dvojni status postavlja pod vprašaj načelo medgeneracijske solidarnosti, na katerem temelji pokojninski sistem, saj bi aktivni zavarovanci financirali tudi pokojnine oseb, pri katerih do izpada dohodka sploh ne pride.  To ne pomeni samo tehnične spremembe pokojninskih pravil. Pomeni rušenje solidarnostnih principov, na katerih temeljita zdravstveni in pokojninski sistem. Če se solidarnost nadomesti z logiko individualnih koristi za ozek krog ljudi, se dolgoročno slabijo skupne javne blagajne, iz katerih se financirajo pokojnine, zdravstvene storitve in druge pravice iz socialnih zavarovanj.

3. Socialna kapica za najvišje plače

Predlog uvaja socialno kapico pri 7.500 evrih mesečne osnove. To pomeni, da bi zaposleni s plačami nad 7.500 evrov plačevali manj prispevkov. ZPIZ opozarja, da uvedba takšne kapice pomeni neposredno znižanje prihodkov iz prispevkov, ki so temeljni namenski vir financiranja pokojninske blagajne.  Problem socialne kapice ni le finančen, ampak tudi načelen. Če zavarovanci z najvišjimi dohodki relativno prispevajo manjši delež svojih dohodkov kot zavarovanci s srednjimi dohodki, se breme financiranja sistema prenaša na širši krog zaposlenih. ZPIZ opozarja, da takšna ureditev povečuje regresivnost sistema in pomeni odstop od načela solidarnosti.

4. Nižanje prispevkov samostojnim podjetnikom

Predlog predvideva tudi znižanje najnižje zavarovalne osnove za določene samozaposlene in kmete. Namesto da bi se iskalo pravičnejše izenačevanje prispevkov delodajalcev in delavcev, bi samostojni podjetniki plačevali še nižji pokojninski prispevek kot do sedaj. Predlog določa najnižjo osnovo v višini 45 % minimalne plače za zavarovance, katerih dohodek ne preseže letne minimalne plače. ZPIZ opozarja, da bi takšno znižanje pomenilo izpad prihodkov za pokojninsko blagajno, hkrati pa bi lahko spodbujalo davčno in prispevno optimizacijo. Če je delo prek statusa samostojnega podjetnika prispevno ugodnejše od redne zaposlitve, se poveča pritisk na delavce, da namesto pogodbe o zaposlitvi sprejemajo manj varne oblike dela.

5. Manj denarja za zdravstvo in pokojnine

Po ocenah ZPIZ bi predlagani ukrepi povzročili zelo velike finančne posledice za pokojninsko blagajno. Prehod pri dvojnem statusu je ocenjen na približno 240 milijonov evrov večjih letnih odhodkov, socialna kapica na približno 150 milijonov evrov manj prispevkov, znižanje prispevkov za s.p.-je in kmete pa na približno 180 milijonov evrov manj prispevkov letno. Skupaj ZPIZ ocenjuje približno 640 milijonov evrov manj prihodkov oziroma več odhodkov za pokojninsko blagajno. Če se prihodki pokojninske in zdravstvene blagajne zmanjšajo, mora razliko nekdo pokriti. To lahko pomeni večje breme za državni proračun, slabšanje javnih storitev, pritisk na pravice iz socialnih zavarovanj ali nove obremenitve za zaposlene. Predlog zakona po opozorilu sindikalnih central ne predvideva ukrepov, ki bi nadomestili izpad davčnih prihodkov in preprečili posege v pravice iz javnih sredstev ter v obseg ali kakovost javnih storitev.

6. Posegi v zdravstvo in zdravstveno dejavnost

Sindikalne centrale opozarjamo tudi na problematične posege na področju zdravstva. Predlog po našem razumevanju ne rešuje sistemskih težav javnega zdravstva, temveč odpira vrata spremembam, ki bi morale biti predmet široke javne razprave, strokovne obravnave in socialnega dialoga. Spremembe v zdravstvu ne smejo biti sprejete na hitro in brez jasnih varovalk, saj lahko vplivajo na dostopnost zdravstvenih storitev, kakovost javnega zdravstva in pravice zavarovancev. Posebej problematično je, da se hkrati predlagajo ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke socialnih blagajn. Če se zmanjšajo prispevki za socialno varnost, se s tem slabijo tudi temelji financiranja sistemov, od katerih so odvisni zaposleni, upokojenci, bolni, mladi in vsi, ki potrebujejo javne storitve. Sindikalne centrale zato opozarjamo, da zakon ne sme pod krinko interventnosti odpirati vprašanj, ki bi lahko dolgoročno slabšala javno zdravstvo.

7. Manjša odgovornost delodajalcev za poškodbe pri delu

Predlog posega tudi v vprašanje regresnih zahtevkov oziroma odgovornosti delodajalcev za varnost in zdravje pri delu. Sindikalne centrale opozarjamo, da predlog zmanjšuje odgovornost delodajalcev za varnost in zdravje pri delu. To je za delavce izjemno pomembno. Če se odgovornost delodajalcev za poškodbe pri delu zmanjša, se lahko oslabi tudi preventivna vloga sistema. Delodajalec mora imeti jasen interes, da zagotavlja varno delovno okolje, ustrezno usposabljanje, zaščitno opremo in organizacijo dela, ki zmanjšuje tveganje za poškodbe. Vsak poseg, ki zmanjšuje odgovornost delodajalca, lahko pomeni manj varnosti za delavce.

8. Davčne ugodnosti za lastnike stanovanj in oddajanje nepremičnin

Predlog vsebuje tudi ukrepe na področju obdavčitve premoženja oziroma oddajanja nepremičnin. Sindikalne centrale opozarjamo, da namesto višje obdavčitve premoženja zakon prinaša dodatne dobičke tistim z večjim številom nepremičnin, ki jih oddajajo v najem, in to brez varovalk, da bi imeli od tega dejansko korist tudi najemniki. To pomeni, da ni zagotovila, da bi nižja obdavčitev lastnikov stanovanj povzročila nižje najemnine. Brez jasnih varovalk lahko razlika ostane pri lastnikih nepremičnin kot dodatni dobiček. V času, ko se številni ljudje soočajo z visokimi najemninami in težko dostopnostjo stanovanj, je tak ukrep socialno nepravičen, če ne zagotavlja neposredne koristi najemnikom.

9. Zakon je bil pripravljen brez socialnega dialoga

Posebej zaskrbljujoče je, da zakon posega v področja, o katerih je bil pred tem že dosežen dogovor med socialnimi partnerji. V letu 2025 so bila pogajanja o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zaključena s soglasjem sindikatov, delodajalcev in vlade, problematika prispevkov pa naj bi se obravnavala celovito, v okviru socialnega dialoga. Tak način sprejemanja zakonodaje ruši zaupanje med socialnimi partnerji. O tako pomembnih vprašanjih, kot so pokojnine, zdravstvo, prispevki, delovna razmerja, davki, stanovanjska politika in pravice zaposlenih, se ne sme odločati na hitro, brez analiz in brez vključitve tistih, ki jih bodo posledice najbolj prizadele.

Zaključek

Sindikati ne nasprotujemo razvoju, ne nasprotujemo razpravi o reformah in ne nasprotujemo ukrepom, ki bi ljudem dejansko pomagali pri draginji. Nasprotujemo pa zakonu, ki pod naslovom »interventnih ukrepov« posega v pravice delavcev, zmanjšuje solidarnost, slabi pokojninski in zdravstveni sistem, zmanjšuje odgovornost delodajalcev, uvaja davčne koristi za premožnejše ter prenaša breme sprememb na zaposlene in prihodnje generacije.

Zato zbiramo podpise za referendum.

O pravicah delavcev, o pokojninah, zdravstvu, javnih storitvah in socialni varnosti moramo odločati ljudje.