Vozovni preglednik – poklic ali poslanstvo

Tokratni članek bom začel z pomenljivim naslovom » Vozovni preglednik kot poklic ali poslanstvo. Pa ne, da bi hotel v pisani obliki tja v en dan poveličevati naš poklic, ampak zato, da bi se tisti, ki imamo pridobljeno licenco za vozovnega preglednika začeli še bolj zavedati, kako pomemben člen je služba za TVD pri zagotavljanju varnega in urejenega železniškega prometa po progah JŽI in širše. Mogoče pa ga bodo prebrali tudi tisti, ki našega lepega poklica ne poznajo, oziroma ga ne cenijo dovolj.

Pred nami so novi časi, ki nam prinašajo nove izzive. Gotovo vam je poznano, da se v koncernu slovenskih železniških družb predvidevajo velike spremembe, da je poročilo Transcare, ki pregleduje tehnološke procese dela v zaključni fazi, da v prevoznika SŽ T.P. d.o.o. prihaja strateški partner, ter da se v bodoče pripravlja velika sprememba ovrednotenja delovnih mest. Če kdo naivno pričakuje, da nam bode spremembe prinesle samo med in mleko se močno moti. V Sindikatu vozovnih preglednikov Slovenije se močno trudimo, da bi zadržali oziroma povečali obseg delavskih pravic, ki nam zaradi vse večje pomembnosti poklica nedvomno pripadajo. Seveda pod predpostavko, da bodo tujci, ki pregledujejo tehnološke procese dela prepoznali dodano vrednost TVD vsaj toliko, kot ga prepoznavajo in vrednotijo v zahodnih železniških upravah, s katerimi se tako radi primerjamo.

Zgodbo bom začel v poznih 80 letih prejšnjega tisočletja in sicer se bom vrnil v čas, ko je bivša država počasi usihala. Časovno obdobje, ki ga uporabljam za začetek članka je povezan z mojo prvo zaposlitvijo na takratnih JŽ. Izhajam namreč iz tradicionalne železničarske družine, kar je bilo za takratno obdobje nekaj običajnega. Železničarjevi otroci so na tak način nadaljevali tradicijo svojih staršev.. Danes lahko brez zadržkov povem, da je bilo v tistih časih delo na železnici manj vredno, poklic vozovni preglednik pa dokaj neprepoznaven. Posebno poglavje, ki potrjuje mojo prejšnjo tezo o neprepoznavnosti poklica je bilo v obdobju, ko sem se zaposlil v službi za Tehnično vozovno dejavnost, sekcije za TVD Divača. Če si bil takrat strojevodja so ljudje vedeli, da je to železničar, ki vozi vlak, prometnika si prepoznal po rdeči kapi in je bil nekakšen šef postaje, sprevodnik je bil delavec, ki je na »potnikih« ščipal karte, vozovni preglednik pa je bil …hm, hm .. tisti možiček, ki nosi kladivo in tolče po kolesih. Ta zadnji opis se je slišal tako primitivno in tako poceni, da mi je šel pošteno na živce.

Z leti so se stvari spremenile, saj počasi dozoriš in ti poklic preprosto zleze pod kožo. Kladivo ni več orodje za mahanje po kolesih, ampak postane simbol vozovnega preglednika, na katerega si ponosen. Danes »žaljivce« hitro potolažiš, da bi brez našega dela proge postale njive, vagoni le kup železa. Da, ko se kot vozovni preglednik zaveš svojega poslanstva postaneš ponosen nase in na TVD.

Je pa res, da smo bili v celotni zgodovini razvoja železnic vozovni pregledniki kar nekako spregledani. Ostali železničarski poklici so bili bolj prepoznavni. Sam sem dolgo raziskoval in iskal dokaze o tem, zakaj je naš poklic v podrejenem položaju do ostalih. V enem od mesečnih člankov mi je upokojeni vozovni preglednik dejal, da je bilo za pridobitev spričevala v šoli v Kastavu od vseh ostalih železničarskih poklicev potrebno pridobiti največ strokovnega znanja. Iz tega bi lahko sklepali, da so se ljudje bali prevzeti odgovornost, ki jo nosi poklic in so preprosto poiskali kaj lažjega in po možnosti kaj bolj donosnega. Zanimivo je tudi dejstvo, da železniški muzej v Ljubljani ne premore skoraj nobene dokumentacije o zgodovini in razvoju TVD, pa čeprav je iz arhiva preminulega predsednika Mešića pridobljena dokumentacija o razpisu za vozovne preglednike že leta 1945.

Iz zgodovinskih virov, ki jih hranimo v našem arhivu izstopa dokumentacija o borbi vozovnih preglednikov za pridobitev beneficirane dobe. V skupni državi je bilo na koncu 80 let 2600 vozovnih preglednikov. Njihova borba za izenačitev pravice iz naslova pridobitve dodane dobe z povečanjem do ostalih poklicev je obrodila sadove. Takrat je šlo za zgodovinski trenutek TVD, saj smo kot zadnji poklic v Jugoslaviji pridobili »benificijo«. Ta delavska pravica, ki izhaja iz poklica se je na prelomu tisočletja transformirala v dodatni pokojninski steber. In zakaj sem to sploh izpostavil. Odgovor je preprost in se skriva v ideji o ponovni reviziji vseh poklicev, ki so vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Manj kot jih bo, bolj bo država zadovoljna. Ko sem se spustil v razmišljanje, kaj se je v vseh teh letih spremenilo, da sploh lahko razmišljajo o nekakšni reviziji beneficiranih poklicev in začel seštevati pluse in minuse sem prišel do zaključka, da se nam ni potrebno pretirano bati za izborjeno pravico naših prednikov, vozovnih preglednikov JŽ. Zadeva je čisto preprosta, saj se tehnologija dela ni spremenila, delovni čas je isti, vremenski vplivi še bolj ekstremni, količina dela pa v konstantnem porastu. V številkah je zadeva še bolj strašljiva. Če vzamemo za vzorčni primer srednje veliko pregledno mesto s predpostavko, da se na izmeno pri opravljanju ZP in tehničnih pregledov, ter ostalih storitev prehodi v 10 km, ter da delavec mesečno opravi 12 izmen pomeni na letnem nivoju 1440 prehojenih kilometrov. In če izračunam, da imam brez »benificije« in različnih stebrov okoli 30 let delovne dobe pridem do podatka, da sem v službi prehodil 43200 km, kar je več od obsega zemlje, ki znaša nekaj več kot 40.000 km. Se pravi, da na treh četrtinah kariere prehodimo obseg zemlje in to po slabo utrjenih med potnih poteh, ponoči, podnevi, ob soncu na plus 37 in mrazu na minus 15 stopinjah, ko pada dež, sneg, ko je megla in piha močna burja. Dela se opravljajo pod električno napetostjo, pri uvažanju in izvažanju vlakov iz sosednjih tirov, ob slabi vidljivosti, močnemu hrupu in podobno. Sodelavci so statistiko dopolnili z zanimivim podatkom, da pri povprečno 5 vlakih z 20 štiri osnimi vagoni ( nekateri pravijo, da to ni nič) na izmeno v 30 letih »pregledniškega« dela narediš 3 456 000 počepov. Skratka, več kot dovolj razlogov, da se pokojninski steber ne ukinja.

Podatki so naravnost nori, saj se pri vsakdanjem delu sploh ne zaveš, kakšna je to obremenitev za telo in psiho. Koncentracija pri opravljanju storitev TVD in takojšnje ukrepanje je naš zaščitni znak. TVD ena od temeljnih dejavnosti. V Sindikatu vozovnih preglednikov Slovenije, ki zastopa IŽD TVD SŽ smo vedno zagovarjali stališče neodvisnosti službe, ne glede na organizacijsko strukturo, v katero smo uvrščeni.

Za konec mojega razmišljanja o pomembnosti TVD in o poslanstvu poklica vozovni preglednik pa še tole. V zadnjem času smo bili priča različnim interpretacijam o racionalizaciji preglednih mest, o podvajanju nekaterih storitev, o tem ali smo sploh potrebni in kje nas bo prevoznik potreboval. Jasno je, da ne-bo poklicni sindikat dirigiral, kje bomo in kje nas ne-bo. To se pričakuje od vodstva službe za TVD. Oni morajo zagotoviti vse potrebno, da se spoštujejo železniški podzakonski akti ne glede na apetite vseh tistih, ki bi brez potrebnega znanja radi prevzemali dela in naloge TVD. Ker se tako radi primerjamo z drugimi si za primer vzemimo oba tuja prevoznika, ki vozita po progah JŽI. Čeprav nekomu to ne-bo všeč vam povem, da je pri njih zadeva kristalno jasna. Preverite sami.

SŽ – Vleka in tehnika, d.o.o., Služba za TVD – Navodilo za opravljanje TVD:
Glavne naloge TVD so:
− organiziranje in opravljanje varnega, urejenega in racionalnega pregledovanja vagonov v uporabi oziroma v prometu;
− zagotavljanje tehnično sposobnih vagonov
− opravljanje preskusov zavor,
− pregled, prevzem ter spremljava izrednih pošiljk,
− izredna popravila manjšega obsega na vagonih in tovorih brez izločanja vagonov iz vlakov;
− usposobitve vagonov na mestu odstavitve ali v njegovi neposredni bližini,
− skrb za pravilno delovanje vseh naprav, s katerimi se zagotavlja varen in udoben prevoz potnikov v potniških vlakih;
− opravljanje tehnične primopredaje vlakov oziroma vagonov na obmejnih postajah;
− opravljanje predajnih in prevzemnih tehničnih pregledov vlakov na tehnično zaupanje;
− opravljanje preskusov zavor v skladu s pogodbami med prevozniki in po objavi UIC 453;
− opravljanje vzorčne kontrole vlakov na tehnično zaupanje;
− opravljanje tehnične primopredaje vlakov, oziroma vagonov v primeru prevzema vagonov v skrbništvu od drugega prevoznika
znotraj SŽ
− vodenje evidenc o vlakih na tehnično zaupanje in njihovo analiziranje;
− skrb, da delavci na delovnih mestih na katerih morajo izpolnjevati posebne strokovne in zdravstvene pogoje, te tudi izpolnjujejo;
− skrb za obveščanje delavcev na delovnih mestih, na katerih neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa o posebnostih
v železniškem prometu;
− sodelovanje pri odpravljanju posledic izrednih dogodkov;
− izvajanje preventivnih ukrepov pred posledicami zime in odpravljanje posledic zime na vagonih;
− izvajanje varnostnih ukrepov pred požari na vagonih in v zvezi s prevozom nevarnih snovi;
− vodenje potrebnih evidenc in tehničnih podatkov v zvezi z vagoni,
− izvajanje varstvenih ukrepov pred požari in naravovarstvenih ukrepov.

Avtor članka: Robert Müllner