Intervju meseca januarja 2017 – Dejan Žolek – predsednik SVPS

INTERVJU MESECA JANUARJA 2017- PREDSEDNIK SVP SLOVENIJE DEJAN ŽOLEK

Spoštovani bralci spletne rubrike
Tokratni uvod v pogovor z gostom spletne rubrike bomo začeli na malo drugačen način. Administratorji spletne strani SVPS smo se odločili, da našim cenjenim bralcem predstavimo nekaj informacij v zvezi z najbolj pomembnimi dogodki, ki zaposlene delavce HSŽ čakajo v letu 2017. Pred časom smo imeli možnost sodelovanja na delovni konferenci, kjer smo pridobili različne pomembne informacije o nadaljnjem razvoju KSŽD. In prav zato se nam je zdelo prav, da pridobljene informacije delimo z vami, spoštovani bralci spletne strani SVPS.

Po besedah poslovodstva HSŽ bo leto 2017, leto velikih strateških odločitev. Kljub dejstvu, da je skupina SŽ tudi v preteklem obdobju dosegla začrtane rezultate je po besedah vodilnih ljudi koncerna leto 2017 prelomno. Če naštejemo samo najbolj pomembne odločitve, ki bodo v letu 2017 na dnevnim redu tistih, ki odločajo o usodi več tisoč članskega kolektiva. V mesecu januarja 2017 se izteče zadnji termin za podpis 15 letne pogodbe z prevoznikom SŽ Potniški promet. Lastnik skupine SŽ ima na področju potniškega prometa zelo ambiciozne načrte, pričakuje se velika investicija v nov vozni park.

Na področju družbe SŽ Tovorni promet se približujemo odločitvi o vstopu strateškega partnerja v lastniško strukturo našega edinega tovornega prevoznika. Po besedah vodilnih ljudi v SŽ T.P. d.o.o. je za razvoj domačega prevoznika vstop strateškega partnerja dolgoročna potreba. Čeprav so trenutni poslovni rezultati dobri, nam le-ti ne zagotavljajo dolgoročne stabilnosti. Odločitev bo pač treba sprejeti. Po mnenju poznavalcev pa se bo nekje v ozadju, daleč od oči množic odvijal največji boj. Vprašanje, kdo bo upravljal z 2 tirom Divača-Koper (2TDK) je za HSŽ še pred samim začetkom izgradnje ključna dilema. Za SŽ bi bil prav gotovo najboljši scenarij tisti, da bi kar sami upravljali z 2TDK. Tudi odločitev, da lastniška struktura ostane v lasti države, kot del JŽI ne-bi bila slaba opcija. Najslabša varianta bi bila, da bi z zgrajenim tirom upravljal zasebni tuji investitor. V vsakem primeru pa mora biti po besedah generalnega direktorja SŽ zadeva rešena prav v letu 2017, seveda z predpostavko, da so nameni o izgradnji tako pomembnega strateškega infrastrukturnega objekta iskreni.

V Sindikatih slovenskih železnic bomo tako, kot je v naši navadi budno spremljali vse pomembne odločitve, ki lahko usodno vplivajo na razvoj KSŽD. Prav gotovo ni potrebno podrobno razlagati, da imamo tudi znotraj sistema SŽ določene posameznike, ki vztrajno in predvsem namerno ločujejo železniško kolo od železniške tirnice. Na srečo nas večinia meni drugače, saj zagovarjamo tezo sistema kapitalsko povezanih družb. Tako dobre poslovne rezultate dosegamo predvsem z odličnim medsebojnim sodelovanjem med odvisnimi družbami HSŽ.

Tem za korenit razmislek o prihodnjem razvoju HSŽ je očitno več kot dovolj, zato je izbira tokratnega sogovornika resnično zadetek v polno. Preglednik vagonom PM Nova Gorica g. Mutavčić Nikifor je k pogovoru povabil predsednika SVP Slovenije g. Dejana Žoleka. Rdeča nit pogovora z predsednikom sindikata bo predvsem njegova vizija razvoja sindikata in področja službe za TVD, dotaknili se bomo tudi nedavno podpisanega » super« Dogovora. Predsednika SVPS verjetno ni potrebno posebej predstavljati, zato mu bomo kar na začetku pogovora zastavili konkretna vprašanja. Vsem bralcem rubrike mesečni gost želimo prijetno branje.

V preteklem letu je bilo v SVPS opravljeno veliko različnih aktivnosti. Kako ocenjujete delo sindikata in ali so bili zastavljeni načrti iz leta 2016 v celoti realizirani?

Najprej bi vse bralce spletne rubrike mesečni gost prav lepo pozdravil. Zahvaljujem se svojemu predhodniku, pregledniku vagonov PM Nova Gorica g. Mutavčiću, da mi je ponudil možnost pogovora z vami. Pa če poizkusim odgovoriti na vaše prvo vprašanje v širšem kontekstu bo odgovor definitivno pozitiven. Mislim, da je za zaposlene delavce SŽ narejeno ogromno in to nam nekateri iz drugih panog močno zavidajo. Je pa tudi res, da se na železniški sindikalni sceni vedno kaj dogaja in če samo pozorno preberemo uvodnik v ta pogovor nam dogodkov v tudi v tekočem letu nebi smelo zmanjkati. Kar se tiče začrtanih ciljev SVPS iz leta 2016 lahko povem, da smo večino planiranih zadev spravili pod streho in da sem prav zato z delom sindikata zadovoljen. Seveda je meni kot predsedniku SVPS zelo težko ocenjevati delo sindikata, lahko pa ocenim delo odborov in komisij, ki so svoje poslanstvo dobro opravili. Delo sindikata lahko ocenjujejo le člani. Z sodelavci se trudimo ohraniti naše prvotno poslanstvo in to je ohranjanje delavskih pravic. V tem trenutku so delavske pravice zaposlenih delavcev koncerna urejene, zato lahko iz tega stališča potegnem oceno, da sindikati delajo dobro. SVPS aktivno sodeluje v vseh projektih, ki potekajo v okviru SSŽ, zato so rezultati skupnih prizadevanj tudi rezultati našega sindikata. Tega se članstvo še premalo zaveda.

V mesecu decembru 2016 ste tudi sam prispeval svoj podpis super Dogovoru, ki so ga sklenili reprezentativni sindikati SŽ, poslovodstvo HSŽ, ter SD KPD in je posledica dobrih poslovnih rezultatov zadnjega obdobja. Gotovo se zaposleni delavci sploh ne zavedajo, kaj je uspelo socialnim partnerjem z podpisom Dogovora. Kakšen je vaš komentar na vsebino super Dogovora?

No, prav na to sem mislil, ko sem razlagal, da se zaposleni delavci premalo zavedamo v kakšnem sistemu trenutno funkcioniramo. Vsebina pravkar podpisanega Dogovora je resnično znanstvena fantastika. Dogovor zajema kratkoročne ukrepe, ki se bodo poznali takoj, po drugi strani pa nudi podpisani dokument tudi dolgoročne bonitete zaposlenim. Seveda je za sklenitev takega Dogovora predhodno potrebno ustvariti določene pogoje. Še pred kratkim smo bili železničarji nekakšna črna ovca slovenskega gospodarstva, vsi so se nam posmehovali. V zadnjem času pa so se stvari postavile na mesto, prišla je ustrezna ekipa, ki vleče prave poteze. Sindikati smo svoje delo opravili tako, da delavske pravice niso bile kršene. Ni bilo nobenih nasilnih odpuščanj, vsi odhodi so se zgodili na socialno vzdržen način, osebni dohodki se počasi dvigajo. Dodana vrednost na zaposlenega delavca konstantno narašča, dobiček se vsakokrat porazdeli tudi na zaposlene. Še v letu 1990 je bilo število zaposlenih skoraj trikrat večje, plače v zadnjih 26 letih nikdar niso zamujale. Če si kdo misli, da bi vse to bilo mogoče brez reprezentativnih sindikatov se grdo moti.

Za uspeh pogajanj z delodajalcem so prav gotovo najbolj zaslužni reprezentativni sindikati SŽ in naši najbolj izpostavljeni sindikalni liderji. Kako gledate na vse tiste zaposlene, ki sploh niso včlanjeni v sindikate in povrh vsega neprestano kritizirajo prav tiste ljudi, ki z svojim vplivom, znanjem in pogajalskimi sposobnostmi izborijo delavcem tako širok spekter delavskih pravic?

S kritiko se na splošno srečujemo v vsakdanjem življenju in tako je tudi pri delu sindikalnih liderjev. Sam zagovarjam stališče, da je kritika dobra takrat, ko je konstruktivna in predstavljena z dejstvi in ne z nepreverjenimi podatki ali pa da je celo izmišljena. Kot predsednik sindikata se popolnoma zavedam odgovornosti do članstva in zato sprejemam kritiko kot del funkcije, ki jo opravljam. Na meni in mojih sodelavcih pa je, da zadeve članstvu predstavimo pravilno in predvsem pošteno. S tem mislim predvsem na to, da se ljudem iskreno pove, kaj se da narediti in kaj ne. S tem ne mislim na zagotavljanje osnovnih delavskih pravic, tam ni manevrskega prostora za kompromise. Sistem je sila enostaven, na eni strani smo mi sindikati, na drugi je delodajalec. Delodajalec brez dobro motiviranih delavcev ne more nič, prav tako, kot še tako dober sindikat, brez pozitivnih rezultatov družbe. In prav v tem je štos, kako narediti čim boljšo kombinacijo, ki bi zadovoljila obe strani. Mislim, da nam gre v zadnjem obdobju odlično od rok, poslovodstvo HSŽ in socialni partnerji sodelujemo in to je dobro. Nebi pa preveč izgubljal besed o tistih, ki niso člani nobenega sindikata. So pač nekakšni oportunisti, ki nezasluženo uživajo izborjene pravice tistih ljudi, ki plačujejo članarine sindikatom in ki imajo voljene organe. Na vrhu vsakega organa pa delujejo tisti sindikalni liderji, ki z svojo pogajalsko sposobnostjo izborijo delavske pravice. Se pravi, nečlani sindikatov se lahko zahvalijo aktivnemu članstvu, ki z svojo participacijo sploh omogočajo delo sindikatov, da se lahko pogajajo za izboljšanje delavskih pravic.

Kakšna so pričakovanja sindikatov SŽ na področju ohranjanja delavskih pravic zaposlenih v letu 2017.

Mislim, da so pričakovanja sindikatov SŽ vedno visoka in tako bo tudi v prihodnje. Budno bomo spremljali dogodke, ki so bili predstavljeni v uvodu. Tu gre za velike premike v načinu razmišljanja, zato se bo potrebno prilagoditi. Še naprej moremo biti pozorni na to, da nas zadnji sindikalni uspehi ne uspavajo. To velja tudi za SVPS, kjer je stanje z pomanjkanjem kadrov pripeljalo do točke, ko se bo treba odločiti, kako naprej. Mogoče bo zaradi nezadostnega števila izvajalcev kakšen vlak tudi stal. Pomanjkanje ljudi lahko ogrozi tudi nekatere izborjene delavske pravice in takrat moramo kot sindikat odigrati svojo vlogo, ne glede na posledice.

Že v uvodu smo zapisali, da nas v letu 2017 čaka kar nekaj pomembnih strateških odločitev. Ali je po vašem mnenju že dozorel pravi čas za tako pomembne strateške odločitve?

Nekatere napovedane strateške odločitve so resnično zgodovinske in zelo pomembne za nadaljnji razvoj HSŽ. Kdaj je pravi čas za sprejetje katere koli odločitve sigurno ni mogoče napovedati. Ali so odločitve prave ali napačne pa bo povedal čas. Že nekaj časa je znano dejstvo, da večina sindikatov SŽ ni naklonjena delitvi železniškega kolesa od tirnic. Nekateri trmasto vztrajajo pri drugačni tezi, s katero pa se mi ne moremo strinjati. Še vedno bomo morali na terenu sodelovati med seboj, pa če nam je prav ali ne. Tudi morebitni prihod strateškega partnerja v lastniški delež domačega tovornega prevoznika pomeni pomembno strateško spremembo. Kot sindikalist moram v prvi vrsti paziti, da nam taka sprememba ne bo kršila izborjenih delavskih pravic, ostalo pa je tako ali tako stvar korporativnega upravljanja.

Kaj nam lahko prinese prihod morebitnega strateškega partnerja v lastniško strukturo SŽ T.P. d.o.o.?

Mislim, da sam SŽ T.P. d.o.o. ni končni in edini cilj nobenega od zainteresiranih strateških partnerjev. Je samo vzvod, s katerim se lahko čim bolj približaš geostrateški poziciji Luke Koper. V bistvu gre za oboje, dobiš prevoznika, ki odlično pozna nemogoče železniške pasti domače JŽI in okno na odprto morje. Že iz tega stališča je prav sramotno obnašanje domače politike, ki ne vidi tega ogromnega potenciala. Očitno nam morajo to pokazati tujci. V vsakem primeru bo vsak od morebitnih partnerjev zahteval dobre poslovne rezultate, kar pomeni povečanje tovora in posledično povečanje prihodkov, tudi povečanja opravljenega dela za zaposlene. No, tukaj se ponovno začne delo sindikatov, saj gre v bistvu spet za isto stvar in sicer ali bo delodajalec spoštoval zapisana pravila.

Tudi sami aktivno spremljate velike spremembe železniške zakonodaje, ki so v celoti vezane na smernice EU. Zanima nas, kakšno je vaše mnenje o spremembah in dopolnitvah podzakonski aktov na področju železniške zakonodaje?

V SVPS smo bili vedno dobro pripravljeni na vsakršne spremembe železniške zakonodaje. Kot eden od redkih sindikatov SŽ premoremo tehnično komisijo, ki se redno ukvarja z spremembami železniške zakonodaje in svojo funkcijo kljub pomanjkanju informacij opravlja z odliko. Zavedati se moramo, da to ni ravno enostavno delo, saj imajo različne skupine znotraj matične družbe tudi svoje interese. Nabor del in nalog TVD je zelo raznolik, zato še posebej v zadnjem času predvsem s strani delavcev domačega prevoznika prihaja do poizkusov prevzemanja del. V našem edinem tovornem prevozniku nekateri še danes ne razumejo organiziranost SŽ, kar je po svoje žalostno. Pri tem gre bolj za nekatere parcialne interese, ki nimajo nič z zagotavljanjem ustreznih standardov varnosti železniškega prometa. In prav to nerazumevanje situacije na terenu večkrat spodbudi delodajalsko stran k formiranju nekakšnih kriznih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z optimizacijo delovnih procesov. Rezultati le-teh pripeljejo do rešitev, ki so vedno bolj v škodo varnosti železniškega prometa. Na našo veliko žalost so tudi smernice EU naravnane k liberalizaciji. prometnih tokov, kar je po svoje razumljivo. Ne glede na različne poglede glede liberalizacije železniške zakonodaje pa bo stališče SVPS ostalo vedno enako, kar pomeni, da se pri našem delu ne bomo ozirali na različne interese posameznikov, ki bi vozili vlake po progah JŽI izven zakonskih normativov. Varnost železniškega prometa je za naš sindikat poleg zagotavljanja delavskih pravic na prvem mestu in od tega ne bomo odstopali. Poglejte samo, kar se pri nas dogaja na terenu. Na žalost tudi naš delodajalec trmasto vztraja pri prevzemanju nalog, ki jih opravljajo delavci prevoznika, v istem času pa delavci prevoznika opravljajo dela in naloge TVD in to na istih PM. Moje edino mnenje glede sprememb železniške zakonodaje ostaja isto, kot ga zagovarjamo v SVPS. Spremembe podzakonskih aktov pišejo birokrati, ki verjetno nimajo dovolj izkušenj in znanja na tem področju, zato tudi prihaja do nekaterih nelogičnih odločitev. V vsakem primeru pa bomo spremenjeno železniško zakonodajo morali spoštovati.

Globalizacija prometnih tokov v Evropi narekuje tempo, ki omogoča prevoznikom bolj liberalen dostop do železniške infrastrukture. Storitve, ki jih omogočajo prevozniki strankam tudi na račun zmanjšanja varnosti železniškega prometa ne govorijo v prid standardom, ki jih predpisujejo Evropski normativi. Prav na področju JŽI R Slovenije lahko opazimo prevoznike, ki po našem skromnem mnenju ne zagotavljajo ustreznih standardov. Kakšno je vaše mnenje okoli prevelike liberalizacije železniškega prometa?

Z samo liberalizacijo prometnih tokov nebi bilo nič narobe, če bi se upoštevali zadostni standardi varnosti železniškega prometa. Na žalost temu ni vedno tako. Nekateri prevozniki, ki imajo ustrezna dovoljenja za vožnjo vlakov po progah JŽI po mojem mnenju ne zagotavljajo zadostnih varnostnih standardov. Vozni park, s katerih operirajo je katastrofalen, vagoni so vedno bolj izrabljeni, vzdrževalna dela na vagonih se v želji po čim večjem številu opravljenih voženj prevečkrat preskakujejo. No, v tem pogledu je domači prevoznik SŽ T.P. d.o.o. predvsem na račun našega dela v drugačnem položaju. Čeprav imamo tudi sami zelo iztrošen vozni park, ga vsaj redno vzdržujemo. Prepričan sem, da bodo v prihodnosti v prednosti za zagotovitev novih poslov predvsem tisti prevozniki, ki bodo zagotavljali vse potrebne standarde varnosti.

SVP Slovenije je aktiven na vseh možnih področjih. Če bi morali posebej izbirati, katero področje je v zadnjih letih prioriteta?

No, prioriteta sindikata je vedno zagotavljanja delavskih pravic. Na tem področju nam gre delo dobro od rok. Samo v lanskem letu je prišlo s delodajalske strani do nekaterih poizkusov kršenja KPDŽP. Sindikat se je odzval pravočasno in pravice delavcev niso bile ogrožene. Imeli smo tudi nekaj disciplinskih postopkov, ki delodajalcu niso bili ravno v ponos. Tudi v tem primeru je bila pravica dosežena. Med večje dosežke SVPS lahko uvrstimo trmasto vztrajanje na izplačilu dodatka za neizkoriščen odmor med delom. Kot smo že v zapisnikih G.O. SVPS zapisali je bilo bistveno
sporočila izplačila dodatka to, da smo delavci različnih dejavnosti znotraj SŽ VIT d.o.o. enako obravnavani. Verjetno širša železniška javnost sploh ne ve, da je korekcija nepravilno obračunanega nadomestila za delo v tujini prišla iz vrst. SVPS.

V službi za TVD je trenutno prav gotovo največja težava z zagotavljanjem ustreznega števila izvajalcev za opravljanje del in nalog. Kljub nekaterim stimulativnim ukrepom poslovodstva se ne moremo znebiti občutka, da se je v preteklosti z krčenjem kadrov službe za TVD močno pretiravalo. Ali bo napovedan razpis za preglednike vagonov rešil vse nakopičene težave?

Sam razpis prav gotovo ne rešuje vseh nabranih problemov službe za TVD. Rekel bi, da je bolj gašenje požara, kot kaj drugega. Odločitev za prekomerno krčenje kadra v TVD je bila zavestna odločitev delodajalca, zato naj posledice za morebitno škodo prevzame nase. V našem primeru si je z takšno politiko nakopal predvsem velike težave. Posledično imamo v sindikatu vozovni preglednikov Slovenije s tem same probleme, ki pa jim poizkušamo rešiti v okviru zakonskih možnosti. Dokler nam niso kršene delavske pravice, lahko na problem od reagiramo le z opozarjanjem. in to smo tudi storili. Poslali smo dopis generalnemu direktorju, se z njim tudi osebno pogovorili in dobili določene garancije, da bo razpis v čim krajšem času objavljen. To pa je na žalost samo del problema, saj je potrebno zdržati najmanj pol leta z obstoječo zasedbo. Tudi, če bi bil interni razpis objavljen danes, nam to nič ne pomaga, če nebo potrebnih soglasij ostalih družb.

V letu 2018 bomo v Sindikatu vozovnih preglednikov Slovenije praznovali 20 obletnico reprezentativnosti sindikata. Ali so se v sindikatu že začele priprave na tako velik dogodek, kot je praznovanje 20 obletnice reprezentativnosti sindikata?

Z pripravami na ta svečani trenutek bomo začeli prav kmalu, saj nas čas neusmiljeno preganja. Ponosni smo lahko na naš sindikat, ki je v vseh teh letih zdržal različne pritiske. Pred iztekom mandata bom predlagal, da ustanovimo nekakšen organizacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za izvedbo tako pomembnega dogodka.

Spoštovani predsednik, tudi sami ste omenili, da se vam v letu 2017 izteka štiri letni mandat. Čeprav ni v naši navadi, da z vprašanji silimo v sogovornika bomo zaradi pomembnosti vsebine vprašanja vendarle vztrajali. Zanima nas ali boste ponovno kandidirali za mesto predsednika SVPS?

Za ponovno kandidiranje na mesto predsednika SVPS je potrebno najprej izdelati nov večletni načrt. Kandidirati za predsednika sindikata brez potrebnega programa SVPS bi bilo sila neodgovorno. Res je, da nam je v sindikatu ostalo še kar nekaj nedokončanega dela, zato je možnost za ponovno kandidaturo realna. Osebno se bom najprej pogovoril z terenom, vprašal najožje sodelavce, kaj si mislijo o moji morebitni kandidaturi. Oni najbolj vedo, ali je moja kandidatura dodana vrednost za SVPS. O rezultatu volitev pa vedno odloča večinsko mnenje članstva.

Zadnje vprašanje bo povezano z štafetno predajo gostov, kar pomeni obveza administratorju spletne strani, da pripravi ustrezna vprašanja za naslednji pogovor, ki bo objavljen v mesecu februarju 2017. G. predsednik, komu boste predali štafeto?

Štafetno palico bom predal kar sekretarju SVPS g. Robert Müllnerju.. Kot predstavnik SVPS v SD KPD je zelo aktiven in tudi na splošno izredno predan sindikalnemu delu. Gotovo bo imel veliko za povedati o delu sindikata in sindikalnemu gibanju na splošno.

Najlepša hvala, da ste si vzeli čas za pogovor z nami, Tudi v prihodnosti vam želimo predvsem obilo zdravja in osebnih uspehov v življenju.

Pogovor zapisal: Administrator SVPS