Close

27 oktobra, 2016

Intervju meseca oktobra 2016 – Ibrahim Durmić – SE Koper

INTERVJU MESECA OKTOBRA 2016- IBRAHIM DURMIĆ VZDRŽEVALEC ŽELEZNIŠKI NAPRAV IN TIRNIH VOZIL SŽ VIT d.o.o. – TP KOPER

Spoštovani bralci spletne strani SVP Slovenije

Deseti mesec po gregorijanskem koledarju je mesec oktober, oziroma po izvirnem slovenskem imenu vinotok. Naši južni sosedi so ga poimenovali listopad, kar iz dobesednega prevoda besede pomeni, da v tem mesecu odpada listje na drevju. Naši predniki so bolj uporabljali ime vinotok, ki povzema naravne zakone iz rastlinske pridelave. Za tiste bolj navdušene ljubitelje zgodovine smo v enciklopediji izbrskali, da je v 15. stoletju zaznamoval november, a ga je naš veliki protestantski duhovnik in prevajalec, ter pisec prvih tiskanih knjig v slovenščini g. Primož Trubar sredi 16. stoletja določil, kar za mesec oktober in tako je tudi ostalo. In tudi v mesecu oktobru, ko listje iz dreves že močno odpada smo administratorji spletne strani SVPS pripravili pogovor z našim naslednjim gostom, vzdrževalcem železniških naprav in tirnih vozil SŽ VIT d.o.o. TP Koper g. Ibrahimom Durmićem. K pogovoru ga je povabil njegov sodelavec Admir Begić, s katerim sta tudi začela svoje prve železničarske korake. Tudi g. Ibrahim je bil v svoji mladosti tako, kot njegov sodelavec Admir odličen nogometaš z prvoligaškimi izkušnjami. S svojim znanjem in izkušnjami je odločilno pripomogel, da je ekipa SŽ VIT d.o.o. zasedla odlično drugo mesto na prvih Evropskih poslovnih igrah v Cortini.
Ibrahim Durmić je sicer zaposlen v SŽ VIT d.o.o. in opravlja dela in naloge vzdrževalca železniških naprav in tirnih vozil na TP Koper. Je torej del še zadnje neutrudne ekipe vzdrževalcev na progah JŽI, ki imajo v svojem rednem turnusu za nalogo popravila brez odstavitve vagonov. Naš prijeten pogovor smo začeli s tistim prvim klasičnim vprašanjem, ki ga zastavimo vsakemu gostu spletne rubrike SVPS mesečni intervju.

V uvodu smo zapisali, da sta leta 2008 z skupaj s svojim sodelavcem Admirjem Begićem začela železniško poklicno pot. Kako si prišel na zamisel, da bi postal železničar?

Za vsakega športnika pride čas resnice, ko je potrebno aktivno kariero postaviti v kot in si poiskati kakšno drugo službo. Seveda se v mojih časih, razen v redkih primerih ni dalo živeti samo od nogometa, kaj šele, da bi tudi po končani nogometni karieri živel od športa. Sicer sem železnico spoznal že kot otrok, saj je bil moj oče železničar. Ko se mi je ponudila prva resna priložnost sem jo sprejel z obema rokama.

Pred leti si mi v pogovoru zaupal, da si pred tem delal različna dela in naloge. S čim vse si se ukvarjal pred tvojo redno zaposlitvijo na SŽ?

Tako, kot sem že v uvodu povedal sem po končani karieri poiskal različna priložnostna dela. Preden sem začel delati na železnici sem delal v podjetju Bount, kot organizator dela, kar je bila kar zanimiva izkušnja.

Trenutno si zaposlen v SŽ VIT d.o.o. kot vzdrževalec železniških naprav in tirnih vozil. Dela in naloge vzdrževalcev TP Koper so zaradi izrednega obsega prevoženih vlakov na tej postaji izredno fizično naporna. Že s tvojim predhodnikom sva ugotovila, da moraš biti za to vrsto del in nalog fizično odlično pripravljen. Kako si se privadil na delo vzdrževalca TP Koper?

Ker sem že celo življenje športnik mi glede tega ni bilo treba večjih priprav tako, da me to delo ne obremenjuje. Pri opravljanju del vzdrževanja tirnih vozil brez odstavitve je prav tako pomembna psihična priprava, saj je delo vzdrževalca lahko zelo nevarno. V prvi vrsti moraš pri delu paziti nase.

Kako bi ocenil organizacijo dela na TP Koper in ali je za varnost vzdrževalcev dovolj dobro poskrbljeno?

O tem bi se dalo razpravljati. Če bi organizatorji del sami delali kot vzdrževalci, bi bila organizacija gotovo drugačna. Na TP Koper po mojem prepričanju veljajo čisto drugačna pravila kot drugje, saj se pri odpravi vlakov v smer Luka vsem zelo mudi. Saj veste, da se čim prej praznina napolni in tako v nedogled. Nikogar dosti ne zanima, da smo tam vmes tudi mi, pa pregledniki vagonov, ki vse skupaj pregledajo, pravilo je samo eno, da je čas denar. Pa ne bom tukaj dosti polemiziral okoli organizacije, ker je delo vzdrževalcev na TP Koper tako organizirano od vedno, samo vlakov je vsak dan več in to predstavlja za nas vzdrževalce veliko težavo.

Kaj bi se z organizacijskega vidika dalo postoriti, da bi vzdrževalcem TP Koper olajšali delo?

Ker se tovor vsako leto povečuje je prav gotovo potrebno zaposliti več ljudi, dela je preveč za enega vzdrževalca. Tudi nabor storitve se povečuje. Hvala bogu, da nam ni potrebno več zapirati omaric od vagonov serije F, ker je bilo zapiranje omaric resnično brez vsakega smisla.

Sodelavci so mi zaupali, da si v svojem privatnem življenju pravi družinski človek. Kako preživljaš svoj prosti čas, ko nimaš delovnih obveznosti?

Rad preživljam svoj prosti čas v krogu družine, nekaj pa ga porabim tudi za rekreativno igranje nogometa. Igranje nogometa me spremlja že od mladosti in mi je v veliko zadovoljstvo.

Že na začetku pogovora smo povedali, da si bil v mladosti odličen športnik. Igral si nogomet za različne primorske ekipe. Kaj ti je najbolj ostalo v spominu iz tistega športnega obdobja?

To so bili resnično lepi časi. V spominu ti kot bivšemu športniku vedno ostanejo pozitivni rezultati, pa tudi kakšnega poraza se nehote spomniš. Tega preprosto ne moreš pozabiti. Ker je nogomet kolektivna igra in imaš v klubih veliko soigralcev mi je po končani karieri ostalo veliko poznanstev. Z nekaterim soigralci igramo skupaj še danes v različnih rekreativnih ligah. Po tekmah se nam večkrat vrnejo lepi spomini na tista mladostniška leta. Od celotne kariere mi bo ostalo v spominu to, da sem v vseh klubih, kjer sem igral zelo užival in se trudil po najboljših močeh.

Ali te še kaj vleče, da bi si ponovno obul nogometne čevlje in zaigral nogomet tako, bolj zares?

Seveda bi si želel igrati nogomet na najvišjem nivoju, vendar je tu vmes tudi moj emšo.
Vsi nekdanji športniki si po končani karieri najprej privoščimo nekaj počitka, potem pa bi igrali, kot da se ni nič zgodilo. Tako pač ne gre, ko je enkrat konec je konec, kakšna rekreacija in to je to.

Igral si tudi za zmagovalno ekipo SŽ VIT d.o.o., ki je na nivoju družb aktualni državni prvak v malem nogometu. Mogoče nam zaupaš, kako so potekala tekmovanja na prvih poslovnih igrah v italijanski Cortini in še prej na regionalnem in republiškem nivoju?

Organizacija na tekmovanjih je bila dobra. Naša ekipa je bila zelo povezana in posledično smo dosegli dober rezultat. Škoda da nismo odpotovali v Španijo na svetovno prvenstvo. Za družbo SŽ VIT d.o.o. bi bila udeležba na nogometnem turnirju velika promocija.

Ali kot vzoren oče in bivši športnik prenašaš poslanstvo tudi na svoje otroke, da je ukvarjanje z športom nekaj dobrega?

Seveda sta moji punci vzgojeni v tem duhu sej se zavedam, kako je ukvarjanje z športom zdravo. Pri ukvarjanju z športom se lahko naučiš tudi drugih veščin, kot so na primer disciplina, marljivost, ekipni duh….

Ali si kaj občutljiv na vse večje družbene razlike, ki nastajajo pri otrocih že od njihove rane mladosti? Pri tem mislim predvsem na to, da so otroci bolj premožnih staršev v vzgojno-varstvenih ustanovah v bolj privilegiranem položaju od vseh ostalih, ki te sreče nimajo.

Seveda, žal je temu res tako. Družba se je v zadnjih 10 letih močno spremenila. Vedno bolj se kažejo družbene razlike med prebivalci. In to najbolj čutijo prav otroci v zgodnjih letih. Šolski sistem bi moral biti naravnan k enakopravnemu obravnavanju vseh otrok, brez izjeme in ne na račun tistih, ki imajo več.

Ker te tudi osebno poznam, lahko potrdim, da deluješ zelo preudarno, umirjeno. Predpostavljam, da je to posledica tvoje vzgoje iz mladosti?

Mogoče ta trditev drži vendar menim, da veliko vlogo igra genetika in to kako se znaš sam kontrolirat. Vsak posameznik nosi v sebi karakterne značilnosti naših prednikov, vse ostalo pa se lahko naučimo sami. V bistvu te tudi samo življenje naredi takega, kot si.

In še za konec zadnje vprašanje, komu bomo v mesecu novembru 2016 predali štafetno palico?

Zelo se veselim pogovora z naslednjim gostom, saj je tudi on pravi športni navdušenec. Besedo bom predal pregledniku vagonov PM Sežana – N. Gorica g. Jadranu Stoparju. Njegov spomin prvih postav klubov iz bivše Jugoslovanske nogometne lige je prav neverjeten. Upam si trditi, da bo administrator spletne strani zelo težko našel kakšno zahtevno vprašanje iz športne statistike, ki ga naš naslednji gost ne bo znal.
G. Durmić, najlepša hvala za prisrčen pogovor. Tudi v prihodnje ti administratorji spletne strani želimo veliko delovnih uspehov, ter obilo zdravja in veselja.

Pogovor zapisal: Robert Müllner

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja