Close

27 maja, 2015

Intervju meseca maja 2015 – Robert Malavašič – SE Celje-Dobova

Spoštovani bralci rubrike mesečni intervju

V prvih spomladanskih mesecih smo administratorji spletne rubrike intervju predstavili novost, s katero poleg standardnih vprašanj iz življenja in dela posameznikov omogočimo povabljencu možnost izbire naslednjega gosta rubrike. Skratka, uvedli smo nekakšno predajo povabljenih gostov v obliki štafete. In prvi izbrani gost »štafetne predaje« je bil na predlog sindikalnega zaupnika Uroša Lukića iz Zaloga g. Robert Malavašič. Robert je »trenutno« preglednik vagonov PM Celje Čret in član SE Celje Dobova. Če se lahko malo pošalim bom rekel, da nisem čisto siguren, da bo do objave tega članka Robert že na kakšnem drugem PM, saj velja za preglednika vagonov, ki je v svoji dolgoletni karieri zamenjal ( če malo pretiravamo) skoraj vsa pregledovalna mesta. In prav zaradi tega dejstva velja Robert za živo enciklopedijo TVD-ja. No, najbolje bo, da se nam gost kar sam predstavi.

Za začetek najinega pogovora moram priznati, da me je bilo kar precej strah, če bomo g. Roberta sploh dobili k razgovoru. Pa ne zaradi tega, ker nebi hotel sodelovati z administratorji spletne strani ampak zato, ker je bil popularni Roberto v svojih rosnih letih velik privrženec mobilne telefonije in ga ni bilo nikdar mogoče priklicati na telefon. Po domače povedano, imel je več telefonov, kot ima človek rok ( včasih tudi nog) in je bila zato zadeva toliko težja. K sreči mi je s pomočjo sindikalnega zaupnika SE Celje–Dobova g. Fajta uspelo najti pravo telefonsko številko in se zmeniti za intervju. Prav zaradi »firbca« ali pa kar tako, brez posebnega razloga vas bom najprej vprašal, koliko mobilnih telefonov uporabljate, odkar ste zaposlen na PM Celje Čret?

V začetku bi pozdravil vse bralce, ter se zahvalil za povabilo v rubriki mesečni intervju. Zelo sem počaščen, da sem izbran kot prvi v tej novi obliki štafetne predaje in bom z veseljem po koncu pogovora predal štafeto naslednjemu častnemu gostu. Glede telefonije pa je takole:« v posesti imam trenutno samo en mobilni telefon«. Če pa se bodo pojavile potrebe, bom pa še kakšnega nabavil.

V svoji karieri ste zamenjali veliko PM, zato po vsej verjetnosti veljate za človeka, ki mu spremembe delovnega okolja ne predstavljajo večjega problema?

Tako je. V svoji dolgoletni karieri sem zamenjal kar nekaj PM. Spremembe delovnega okolja pa mi ne predstavljajo resnih ovir in težav. Če je človek elastičen in prilagodljiv se lahko najde-znajde povsod in si zgradi svojo sredino. Potrebno je tudi znati prisluhniti, zato mi ni žal za prehojeno pot in prav ta iznajdljivost mi predstavlja prednost pred ostalimi pregledniki. Kjerkoli na vseh PM, kjer sem delal pa imam veliko dobrih prijateljev, s katerimi sem v stiku še dan danes. Saj veste, kot smo včasih dejali« ženske odhajajo pravi prijatelji pa ostajajo«.

Veljate za rekorderja med IŽD TVD v številu PM, na katerih ste opravljali dela in naloge preglednika vagonov. Bralce spletne rubrike bo prav gotovo zanimalo, na katerih PM ste do sedaj delali?

V svoji karieri je pač naneslo, da sem delal na kar nekaj PM. Po končani šoli za vozovne preglednike leta 1990 sem se zaposlil na PM Zalog, ter LJ-potniška, nato se je moja pot nadaljevala od Prestranka, Divače, Sežane, Koper, Opčin, pa do Maribora in na zadnje pristal v Celju, kjer delam še danes.

Štafetno palico prevzemate od sindikalnega zaupnika Lukića iz Zaloga, ki je v svojem pogovoru podrobno opisal največjo ranžirno postajo pri nas. Kaj bi lahko povedali o PM Celje Čret?

PM Celje Čret je postaja, kot vse ostale postaje z svojo specifiko obsega dela. Območje pregledovalnega mesta obsega območje postaje Celje in proge od postaje Poljčan do Brežic, Trbovelj, Velenja, Imenega in Rogatca. Veliko terenskega dela je na trasah omenjenih postaj. PM obsega pa tudi veliko industrijskih tirov: Železarna-Štore, Petrol, Cinkarna, Emo, Plinarna, Merksha, Dinos, Hmezad-Žalec, Vetropack, Straža-Hum na Sutli (HŽ), Žap (kontejnerski terminal), ter že nekaj časa industrijske tire Gorenja v Velenju. V zadnjem času se je močno povečal promet tako, da je postaja kar obremenjena. Veliko dela pa pregledniki opravimo tudi pri vlakih brez odstavitve. Samo lani je bilo zamenjano v vlakih približno 2000 zavornih vložkov. Prav tako, kot na vseh ostalih PM se pojavlja problematika mazanja spenjač in odbojnikov. Se pravi, kot na vseh postajah, kakor tudi pri nas skrbimo za varen in urejen železniški promet.

Imate izkušnje pri opravljanju storitev tako v potniškem prometu, kot tudi v tovornem prometu. Kakšne so največje razlike pri opravljanju storitev TVD na potniških, oziroma tovornih vagonih?

Največja razlika je v tem, da je potrebno pri potniških vagonih skrbeti še za notranjost, ter napravam, ki omogočajo udobnost, ter varnost potnikov. Seveda pa ne velja zanemariti tudi lepe potnice.

Verjetno ste seznanjeni, da smo z veliko pomočjo SVPS ponovno uspeli vzpostaviti PM Opčine za delavce TVD. Pred mnogimi leti ste tudi sam delal na tem PM. Kakšni spomini vas vežejo na tiste čase in ali bi še znali takole brez posebnega »vežbanja« prevzemati, oziroma predajati vagone na meji?

Drži, da sem opravljal tudi delo na PM Občine. Nanjo me vežejo lepi in prijetni spomini. Občine je postaja, kjer se vršijo prevzemi in predaje vlakov od tujega ŽPP, zato velja vsaka takšna postaja za specifično in zato je potrebno določena meja strokovnega znanja. Ko se navadiš in osvojiš delo postaje, potem zadeva ni več tako težka. Manjše težave lahko nastanejo glede sporazumevanja z osebjem tujega ŽPP-ja. Ni me strah prevzeti dela na tej ali kakršni koli drugi mejni postaji, vsekakor pa ne bi bilo napačno malce povežbat.

Kot posledica reorganizacije SVP Slovenije so bile tudi v vaši matični sindikalni enoti opravljene volitve, kjer je prišlo do združitve bivše SE Celje in SE Dobova. Kako deluje sindikat v vašem okolju in ali ste tudi sam aktivno vključen v delo sindikata?

Res je, da je prišlo do reorganizacije in tako smo združili dve sindikalni enoti v eno. Izvolili smo predstavnika, ki pa nas je predčasno zapustil in odšel v zaslužen pokoj. Zopet je bilo potrebno opravit volitve in izbrali smo g. Fajta. Moram reči, da je njegovo delovanje dobro, smo redno obveščeni o dogajanju na SŽ, ter o delovanju samega sindikata. Pričakujem pa, da bomo letos opravili kakšno srečanje s sodelavci iz Dobove, kjer se bomo lahko družili in še bolje spoznali. Sam lahko rečem zase, da »nisem vključen aktivno v sindikat, pač pa tiho o tem razmišljam«.

Kot smo že v uvodu povedali, ste v svoji dolgoletni karieri zamenjali veliko PM, zelo močen pečat pa ste pustili v tistih »norih« letih, ko ste delali na Primorskem. Po pričevanju sodelavcev iz bivše DE Divača se vas še danes zelo dobro spomnijo. Kaj je bilo takrat v zraku, da ste na tem koncu Slovenije tako popularni?

Ja, to so bili pa časi, ki se verjetno ne bodo več ponovili. Na Primorsko me vežejo čudoviti spomini. Takrat smo bili mladi, polni energije in emocij. Ni bilo ovir, vragolij, ki jih ne bi skupaj mogli ali zmogli narediti. Zase ne bi mogel reči, da sem popularen. To je tisto, kar sem vam že danes povedal. Prijateljstvo je ostalo, čeprav je minilo že kar nekaj časa, odkar sem delal na PM Divača v družbi »resnično pravih prijateljev«.

Če bi se vam ponudila priložnost, da bi imeli možnost voditi službo za TVD ali bi zagovarjali turnuse z vedno istimi delavci v izmeni, oziroma ali bi zahtevali krožno menjavanje delavcev v izmeni? Katere opcija je po vašem mnenju boljša?

Ko se človek navadi dela v eni izmeni in z istimi ljudmi zadeva teče gladko. Težko bi rekel in zagovarjal, kaj je bolje in kaj je slabše. To je stvar vsakega posameznika. Nekateri se pač bolje znajdemo in nam menjava ture ne predstavlja ovire. Nekaterim je pač težje. Seveda je v začetku potrebno več komunikacije, da ljudje vedo, kaj misliš in predvsem kako delaš. Mogoče pa je včasih dobro malce krožit, da ne postane monotono, pa še kaj zanimivega lahko izveš. Več ljudi več ve.

Ker vem, da jih je bilo dosti in še posebej, ker tudi g. Lukić iz Zaloga pričakuje kakšno zanimivo anekdoto iz vašega poklicnega življenja vas naprošam, da nam jo zaupate?

Hm, če malo razmislim je teh anekdot kar veliko. Raje jih nebi izpostavljal v tej rubriki, sigurno pa lahko in tudi jih bomo »predebatirali« na kakšnem srečanju, seveda ob dobri kapljici vina.

Za konec našega pogovora vam dajemo možnost, da predate »štefeto« naslednjemu gostu spletne rubrike. Komu boste dali možnost, da se predstavi v rubriki mesečni intervju?

Hvala za možnost predaje štafete. Za naslednjega časnega gosta spletne rubrike bi pa imenoval Draga Pajka iz PM- DE Ljublajna-potniška.

Zapisal: Robert Müllner

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja