Intervju meseca decembra 2014 – Franci Novak – SE Sežana N. Gorica

Tokratni gost rubrike »Intervju meseca« je Novak Franc. Frane je izredno pozitivna in priljubljena oseba med pregledniki na Primorskem, zato se nam je zdelo samoumevno, da ga povabimo k sodelovanju. Poleg tega opravlja delo tudi na novem PM Opčine in gotovo ga bo znal primerno predstaviti. S Franetom se že dolgo poznava, zato se bova v intervjuju tikala.

Za začetek ti postavljam isto vprašanje kot vsem predhodnikom. Nam lahko opišeš svojo »železniško pot«?

Najprej bi lepo pozdravil vse člane SVPS in pohvalil administratorje spletne strani za vašo stalno rubriko, kjer lahko marsikaj zanimivega preberemo in spoznavamo tudi druga pregledovalna mesta, poklice in ljudi. Sam sem obiskoval srednjo železniško šolo, oziroma ŽEKŠ, kot smo jo imenovali. Po šolanju sem se leta 1983, kot štipendist vleke zaposlil v kurilnici. Še isto leto (1983/1984) sem odšel na služenje vojaškega roka v takratno JNA. Tako, kot vsem drugim je bilo tudi v mojem primeru samoumevno, da kot štipendist vleke nadaljujem šolanje za pomočnika in kasneje za strojevodjo. Moram priznati, da me to delo ni preveč veselilo in zanimalo, saj sem si zelo želel postati vozovni preglednik. Klub moji želji in zapletom, ki se so tedaj zgodili, sem moral na tečaj za pomočnika in ga v šolskem letu 1984/1985 tudi začel. Na mojo srečo so se tedanji šefi uspeli dogovoriti in so me leta 1985 sprejeli v TVD. Svojo pot kot TVD-jevec sem začel v delavnici, v šolskem letu 1985/1986 pa na moje veliko veselje začel šolanje za vozovnega preglednika. Svoje delo preglednika sem začel v Kopru, vse do leta 1992, ko sem bil premeščen v Sežano.

Službo vozovnega preglednika opravljate na PM Sežana in od otvoritve novega PM Opčine tudi na tej postojanki. Opišite nam delo na tej postojanki. Predvsem nas zanima tehnologija dela na tej mejni postojanki in njene posebnosti? Verjetno se še vedno ubadate s »porodnimi krči«?

Delo na tej postojanki sem začel takoj po ponovni »otvoritvi«. Če se ne motim je bilo to 1.9.2013. Delo vozovnega preglednika je isto kot drugje. Naselili so nas v isto pisarno, kot smo jo imeli že leta nazaj, le da je sedaj služila kot arhiv tovornemu prometu, zato je bila v dokaj klavernem stanju. Počasi se pogoji izboljšujejo, zamenjali so nam mizo in stol, dobili smo računalnik. Še vedno pogrešamo tiskalnik, žaluzije za okno, saj je sama postavitev okna takšna, da nam sonce sije neposredno v pisarno, kar je moteče. Sam proces dela pa je isti kot na drugih PM. Po najavi vlaka s strani TP, opraviš svoje delo na terenu in ga po računalniški obdelavi predaš nazaj prevozniku.

Vedno več je privatnih operaterjev, ki imajo svoj način dela. Kakšne so posebnosti sodelovanja z privatnimi operaterji, oziroma prevozniki?

Tukaj se pojavljajo določeni problemi, saj večina prevoznikov nima svojega predstavnika ali preglednika vagonov stacioniranega na Opčinah. Zato se pojavljajo problemi z ustreznim obravnavanjem vagonov, takojšnjim priznavanjem in obravnavanjem nasilnih poškodb, problem je tudi nepravilno zavarovanje tovora in popravilo le tega. Težave so še z odprtimi loputami, vlaki nimajo ustreznih tras ali pa jih sploh nimajo.

Služba za TVD je svoje mesto v novi sistematizaciji našla v podjetju SŽ-VIT. Kako sami vidite našo službo v sistemu SŽ in kaj pričakujete v prihodnje?

Moram priznati, da sem na začetku imel kar nekaj pomislekov glede same sistematizacije. Vendar za enkrat kaže, da odločitev ni bila napačna. Dokazali smo, da smo zelo pomemben člen pri zagotavljanju varnega prometa in celotne varnosti na železnici, čeprav nas nekatere službe še vedno ne jemljejo dovolj resno. Še vedno nas imajo za nekakšno oviro v prometu, obravnavajo nas kot nekakšne policaje na železnici. Šele, ko se promet ustavi ali pa se zgodi kakšna nesreča, poškodba vozilih pa vsi skačejo, kje so pregledniki. Opozoril bi rad, da nam še vedno manjka nekakšen »suport«-pomoč, še posebej v popoldanskem in nočnem času, ko ni v službi strokovnih sodelavcev in šefov. Resnično bi potrebovali nekoga, ki bi kot dispečer TVD vso zadevo koordiniral.

Od samega začetka ste član SVPS. Lahko ocenite delo sindikata v preteklosti in kakšna so vaša pričakovanja v prihodnosti?

Z dosedanjim delom sindikata sem zelo zadovoljen. Mislim, da smo pregledniki in tudi železničarji na splošno lahko zelo ponosni na naš sindikat. Trenutno z novimi predstavniki v sindikalni strukturi opažam, da so se PM začela bolj povezovati, kar me zelo veseli. Vesel bom, če bomo/boste s takšnim tempom nadaljevali še naprej. V prihodnosti pričakujem pomladitev naših vrst v čim krajšem času, da bomo mi starejši s svojimi izkušnjami lahko le te prenesli na pomladek, še preden odidemo v pokoj.

Poznani ste kot zelo družaben človek. Verjetno ste v svoji dolgoletni železniški karieri doživeli že marsikaj, bi nam zaupali kakšno anekdoto?

Res se je marsikaj dogajalo (smeh). Veliko je anekdot, ki jih ne smemo tule zapisati, zato najbolje, da zapišemo bolj mehko varianto. V času, ko sem še delal v Kopru smo bili v manjši zasedbi kot sedaj in tudi razpored prostorov je bil nekoliko drugačen. Imeli smo dve mizi, ki sta tvorili nekakšno črko L. Prostor pod mizo pa je bil idealen za skriven počitek enega delavca. V izmeni sva bila dva preglednika in urejevalec. Prav urejevalec se je največkrat »zavlekel« pod mize in poskušal ujeti uro ali dve počitka. Ob železniški postaji so bile takrat tudi njive in eden od lastnikov je policiji prijavil tatvino pridelkov. Policija se je seveda prvo odpravila k prometniku. Ker smo bili pregledniki edini z lučmi, ki so dokaj dobro svetile je prometnik policijo elegantno preusmeril k nam. Policija je vstopila v naš prostor in nas začeli zasliševati. Urejevalca, ki je ležal med mizami seveda niso opazili. Spraševali so nas, kje smo bili, kaj smo počeli in podobne reči. V tem času pa je izpod mize ves prestrašen vstal tudi urejevalec. Policaj ga začudeno vpraša: »Kaj pa ti počneš tam spodaj?Urejevalec mu odgovori: »Vagone popravljam.« Seveda smo se vsi začeli nekontrolirano smejati in policaji so prav kmalu odšli. Kaj so si mislili je menda vsem jasno.

Eno od standardnih vprašanj v naši rubriki je tudi kako preživljate svoj prosti čas. Nam lahko zaupate in opišete svoje preživljanje prostega časa in hobije, ki vas veselijo?

Moram povedati, da me zelo me veseli delo z lesom. Poleg tega, da v svoji delavnici opravim kakšno koristno delo me obenem zelo pomiri. Sem tudi navdušen športnik, vendarsem zadnje čase bolj omejen na spremljanje preko televizije, saj EMŠO neusmiljeno pritiska. Lahko se pohvalim, da še vedno rad bodrim naše športnike, tako je bilo tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v košarki v Španiji.

Kaj bi želeli sporočiti vašim stanovskim kolegom?

Razmišljam kaj naj sporočim, oziroma kaj pametnega povem sodelavcem, saj jih je precej starejših od mene. Upam, da se bodo nadrejeni pravočasno zganili in še pravočasno usposobili mlajše kadre, ki nas bodo pravočasno in dostojno nadomestili.

Hvala za povabilo in uspešno delo še naprej!
Zapisal: Egon Zevnik